O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

O usklajenosti sistema kaznovalnega prava

dr. Zvonko Fišer, 17.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 49-50/2015Pravni red v državi ni celovito usklajen in zaokrožen sistem norm, sploh pa ne, če nanj gledamo kot na celoto. Celo znotraj ožje stroke pogosto ni. Vzrokov za to je veliko, saj zakonodaja nastaja postopoma in v različnih obdobjih, ob različnih vplivih, ob različnih avtorjih in predlagateljih, pod različnimi zakonodajalci ... in, seveda, ob različnih izvajalcih. Ne pozabimo, da pravni red ni zgolj napisano pravo, temveč tisto pravo, ki živi v praksi, sodni in tudi drugi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Konvencijski okvir in orodja Mednarodne trgovinske zbornice proti korupciji

dr. Andrej Friedl, 9.10.2015

Kaznovalno pravo

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 39-40/2015Pod vplivom odmevnih podkupovalnih afer se je Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce - ICC) že leta 1977 med prvimi odzvala na uničujoče posledice korupcije v mednarodnem poslovanju in izdala avtonomna pravila za njeno preprečevanje, ki jih je potem večkrat revidirala in dopolnila tudi z drugimi protikorupcijskimi orodji. Veliko je prispevala tudi k sprejetju mednarodnih protikorupcijskih konvencij in nacionalnih zakonov, ki imajo danes že impresiven obseg. Pravila ICC za boj proti korupciji in Protikorupcijsko klavzulo ICC sem že predstavil v PP, št. 24-25/2013. Tokrat bom obravnaval le glavni konvencijski okvir in nekatera druga protikorupcijska orodja ICC kot pomoč podjetjem pri samoregulaciji na tem področju. Na koncu se bom dotaknil tudi pomembnih pobud Mednarodnega arbitražnega sodišča ICC za spoprijemanje arbitraže s korupcijo. Za nas je obravnavana problematika še posebej aktualna, saj je letošnja raziskava Ernst&Young o zaznavi korupcije med menedžerji postavila Slovenijo v Evropi na drugo mesto, za Hrvaško in pred Srbijo. Po raziskavi Transparency International pa se je Slovenija tudi letos uvrstila med države, ki za preprečitev "izvoza" korupcije storijo malo ali nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kdaj ima javni ukrep pomoči izključno lokalni učinek?

dr. Aleš Ferčič, 17.9.2015

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 36-37/2015Evropska komisija je z vidika pravil EU o državnih pomočeh pred kratkim obravnavala več zadev, v katerih se je ukvarjala zlasti z vprašanjem, ali so imeli opazovani javni ukrepi zgolj lokalni učinek, ne da bi se ta raztezal čez mejo v vsaj eno drugo državo članico EU. Ker je nesporno, da se opazovani javni ukrep v primeru, ko ne more vplivati na trgovanje med vsaj dvema državama članicama EU, ne more šteti kot državna pomoč po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), gre nedvomno za pomembno praktično vprašanje, ki je bilo (pred)dolgo v senci preostalih pogojev, določenih v prvem odstavku 107. člena PDEU, s tem povezana negotovost pa je v praksi povzročila marsikatero zadrego.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Odobritve pravnih poslov za mladoletne osebe ali kaj ima center za socialno delo s tem

mag. Nada Caharijaz Ferme, 9.7.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 27/2015Redko kdo pozna zakonsko določbo, po kateri starši ne morejo odsvojiti ali obremeniti otrokovega premoženja brez privolitve centra za socialno delo. Večina staršev je močno presenečenih, ko izvejo, da morajo pred overitvijo pravnega posla pridobiti še odločbo centra za socialno delo (CSD). Neredki (in povsem upravičeni) so njihovi očitki, zakaj jim ni tega nihče povedal takrat, ko so za otroka kupili stanovanje, sklenili naložbeno zavarovanje ali kupili osebni avtomobil na otrokovo ime. To, da je treba pri prodaji nepremičnine, katere lastnik ali solastnik je otrok, pridobiti "nekaj od CSD", če je naloga CSD varovanje otrokove koristi, še nekako razumejo, tega, da je tudi pri prodaji več kot deset let starega osebnega avtomobila, katerega vrednost na trgu je manj kot 500 evrov, treba pridobiti še privolitev CSD, pa res ne morejo razumeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Posledice nekoordinirane rabe radijskih frekvenc med državami

Pohar Mark, Funa Igor, 18.6.2015

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Igor Funa, Pravna praksa, 24-25/2015Do prvih radijskih komunikacij je prišlo konec 19. stoletja z odkritjem radijskih valov. V primerjavi z drugimi oblikami komuniciranja na daljavo je glavna prednost radijskih komunikacij v tem, da omogočajo komunikacijo brez uporabe fizičnega vodnika, s katerim bi bila povezana oba konca, ki si izmenjujeta informacije. Da lahko signal pride do sprejemnika, kjer ga uporabnik zazna z vidom ali sluhom, je poleg tehnične opreme (na primer mobilni telefon, televizor ali računalnik) potrebna tudi prenosna pot, nekakšen "brezžični most" med oddajnikom in sprejemnikom. Ta most so radijski valovi oziroma tisto, čemur pravimo radijske frekvence in radiofrekvenčni kanali. Celoten nabor teh frekvenc imenujemo radiofrekvenčni spekter.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Dialog med Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU

dr. Petra Ferk, 4.6.2015

Sodišča

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 22/2015Dialog med Ustavnim sodiščem RS in Sodiščem EU je v zadevi Kotnik vzpostavljen, je začela svoje predavanje dr. Renata Zagradišnik z Ustavnega sodišča in takoj pripomnila, da je zadeva še odprta, kar dopušča omejen manevrski prostor za razlago. Med udeleženci je zakrožila kopija Uradnega lista EU z objavljenim predlogom za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, v kateri je predložitveno sodišče prvič Ustavno sodišče. Predavanje je potekalo v organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani 26. maja 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prosta presoja dokazov in prepoved dokaznih pravil pri korupcijskih deliktih

mag. Andrej Ferlinc, 4.6.2015

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2015Večina korupcijskih dejanj je prikritih, saj jih prežema stroga konspirativnost. To ne more povzročiti, da bi za dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj veljali nižji ali drugačni standardi kot za druga kazniva dejanja. Kljub temu pa je potreben premislek, katere dokaze in dejstva morajo pravosodni organi ugotoviti, da izpolnijo zahtevo o obstoju posameznih zakonskih znakov. Jedra zakonskega dejanskega stanu so pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri dajanju podkupnine po 262. členu KZ-1 bodisi sprejem nedovoljene nagrade, darila ali katere druge koristi bodisi sprejem obljube ali ponudbe take koristi. Če pa gre za dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 ali nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so izvršitvena dejanja ponujanje ali dajanje darila ali katere druge koristi. Tudi pri teh kaznivih dejanjih KZ-1 enakopravno s temi oblikami obravnava tudi obljubo darila, nagrade ali katere druge koristi. Enaka izvršitvena dejanja tvorijo jedro zakonskega dejanskega stanu tudi pri kaznivih dejanjih sprejemanja ali dajanja koristi ali daril za nezakonito posredovanje po 263. in 264. členu KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Meje slovenske privatizacijske politike

dr. Aleš Ferčič, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 20-21/2015Privatizacijska politika je del politike upravljanja državnih oziroma javnih kapitalskih naložb in kot taka nima samo javnofinančnih in gospodarskih posledic, temveč tudi številne druge. Ker gre za javno politiko, je aktualno vprašanje splošnega oziroma javnega interesa, vendar ta ne more biti določen povsem prosto, saj je med drugim treba upoštevati meje, ki jih določa pravo Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Kaj (naj) počnemo z državo?

dr. Aleš Ferčič, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 19/2015Za nami je še ena obletnica zmage, ki nas je kot narod najbrž rešila pred marginalizacijo in postopnim propadom. Pred približno četrt stoletja smo naposled le udejanjili idejo o slovenski državi. Kot suverena država smo, vsaj formalno in v zameno za omejitve pri izvrševanju nekaterih suverenih pravic, dobili svoj položaj v mednarodni skupnosti n in v nekaterih mednarodnih organizacijah z omejenim članstvom, kakršna je na primer Evropska unija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Vpliv temeljnih pravic na evropsko zasebno pravo in vloga Sodišča EU

dr. Petra Ferk, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 14/2015Dr. Verica Trstenjak, ena od ustanovitvenih članic Slovenskega društva za evropsko pravo, ki si nenehno prizadeva za promocijo in razvoj evropskega prava, je bila 1. aprila 2015 v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani na volilnem občnem zboru društva vnovič izvoljena za njegovo predsednico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Pravnopolitični vidiki določanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije

dr. Aleš Ferčič, 19.3.2015

Industrija in energetika

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 11-12/2015Najbrž lahko kmalu pričakujemo novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo (na novo) porazdelila breme javnega (so)financiranja proizvodnje t. i. zelene energije. To med drugim odpira vprašanja na področju državnih pomoči, energetike in varstva okolja. Zavezanci za plačilo omenjenega prispevka bodo končni odjemalci (električne) energije in zato bi med odraslimi težko našli tiste, ki se jih uredba ne bo tako ali drugače dotaknila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Neusklajena sodna praksa glede odmere letnega dopusta in regresa

Vesna Fašink, 19.2.2015

Delovna razmerja

Vesna Fašink, Pravna praksa, 7-8/2015Pri obravnavi vprašanja, koliko letnega dopusta in regresa zanj pripada delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na primer 13. julija 2013 ali 31. julija 2013 ali 15. oktobra 2013, je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani strokovno javnost presenetilo z nasprotujočimi se odločitvami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Sostorilstvo in udeležba v kazenskem pravu

mag. Damijan Florjančič, 12.2.2015

Kultura in umetnost

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 6/2015Rejen ljubitelj sirove rezine, ki je uokvirjeno upodobljena na steni za njim, zadovoljno spušča v akcijo na mizi pred njim razvrščene miške, da bi z njihovo pomočjo prišel do novega grižljaja. Posredni storilec. Ilustracija na naslovnici knjige Sostorilstvo in udeležba v kazenskem pravu (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2014, 248 strani) lepo ponazarja problematiko, ki jo obravnava profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Ambrož. Domiselnih ilustracij je v knjigi še več, kar ne prispeva le k "rahljanju predsodka, da sta kazenskopravna dogmatika in puščobnost nujni sopotnici", kot zapiše avtor, temveč utrjuje tudi zavedanje o vpetosti kazenskega prava v vsakdanje življenje, ki ga je vedno mogoče tudi likovno upodobiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Za ustvarjalnost in iznajdljivost v tožilstvu

dr. Zvonko Fišer, 8.1.2015

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 1/2015Pomembna naloga domišljene kriminalitetne politike v državi je tudi to, da ustvari uravnotežen in učinkovit sistem represivnega odzivanja na kazniva dejanja, ki bo z znamenitim represivnim trojčkom (odkrivanje, pregon, sojenje) kakovostno (in, posebej poudarjam, ne zgolj količinsko) obvladoval ta pojav. Organi odkrivanja morajo poskrbeti za to, da so kazniva dejanja in njihovi storilci odkriti, organ pregona odloči, koga je treba postaviti pred sodišče in za kaj, sodnik pa razsodi, ali je obtoženi kriv ali ne.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 39-40(1) 36-37(1) 27(1)
24-25(1) 22(2) 20-21(1) 19(1)
14(1) 11-12(1) 7-8(1) 6(1)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2015(14)
> Januar(1) > Februar(2) > Marec(1) > April(1) > Maj(2) > Junij(3) > Julij(1) > September(1) > Oktober(1) > December(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov