O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Prazno stanovanje in stroški

dr. Anita Napotnik, 19.11.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 45-46/2015Upravnik ima težave s praznim stanovanjem, katerega lastnik ni znan. V zemljiški knjigi je stanovanje še vedno vpisano kot lastnina podjetja, za katerega je stečajni postopek že končan. Oseba, ki je to stanovanje uporabljala in plačevala stroške upravljanja, je izginila neznano kam, v centralnem registru prebivalstva je ni. Stanovanje je prazno, v zvezi z njim nastajajo stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Oddaja skupnih delov v najem

dr. Anita Napotnik, 9.10.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 39-40/2015Upravni odbor etažnih lastnikov v poslovni stavbi želi oddati skupne prostore v najem. Zato je pooblastil upravnika, da v imenu etažnih lastnikov sklene pogodbo z najemnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Čista teorija prava kot izziv

dr. Aleš Novak, 9.10.2015

Kultura in umetnost

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 39-40/2015Ciceronova krilatica, da je tisti, ki ne pozna zgodovine, podoben nedoraslemu otroku (Orator XXXIV, 120), je pogosto navajana, a redko razumljena. Cena za omalovaževanje zgodovine ali ravnodušnosti do nje, pa naj gre za splošno zgodovino ali zgodovino posamezne vede, so povsem odvečni napori utiranja poti, ki je bila že uhojena, in ponavljanja napak, ki bi se jim lahko izognili. Nepoznavanje zgodovine nas spremeni v otroke, ki se vedno znova učijo tisto, kar bi že morali znati. Delo profesorja PF Univerze v Ljubljani, akademika dr. Marijana Pavčnika Čista teorija prava kot izziv - Reine Rechtslehre als Anregung (GV Založba, IUS SOFTWARE, Ljubljana 2015, 188 strani) je lep prikaz, kako bogata zakladnica poučnih spoznanj so lahko dela naših predhodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

dr. Bruno Nikolić, 10.9.2015

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 35/2015Veljavna zakonodajna ureditev sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialne funkcije ne zasleduje toliko, kot bi se za dejavnost, ki je sestavni del socialne varnosti, pričakovalo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvrščamo med storitve splošnega gospodarskega pomena, zato bi morala biti njihova socialna funkcija še toliko bolj poudarjena. Ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v "zahvalo" za ugodno sistemsko ureditev financiranja zdravstvenega varstva, ki močno pripomore k njihovim uspešnim poslovnim rezultatom, družbi vračajo manj kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti. Z odpravo določbe o vračilu polovice dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v izvajanje te dejavnosti so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugodneje obravnavani kot izvajalci večine drugih zavarovalnih poslov, saj so v nasprotju z njimi izvzeti iz plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov. Pri tem pa ni sporno le izvzetje iz plačila davka od zavarovalnih poslov, temveč tudi način, na katerega je zakonodajalec to dosegel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za človeka gre!

Vlasta Nussdorfer, 16.7.2015

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 28/2015Je še mogoče spremeniti ravnanja tistih, ki se zavedajo le svojih pravic in premalo dolžnosti, ki bi vodile tudi k spoštovanju pravic drugih? Kaj se zgodi, če posamezniki ali institucije kršijo ustavo, ki je najvišji pravni akt? Ali so res rešitve v kaznih, ki jih bo morda plačevala država, v moralnih obsodbah, ki se krivih dotaknejo ali sploh ne? Mnogo jih je, ki so glede človekovih pravic "učenci, učitelji ali ocenjevalci". Tudi Varuh ob vsakoletni oceni državi nastavi zrcalo; z opisom ugotovljenih kršitev človekovih pravic in s priporočili, ki jih hram demokracije običajno sprejme. Zadnjih 150 priporočil je že bilo takih. Žal se premnoga niso (ali še niso) udejanjila. Bo kmalu drugače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Vidik odgovornosti (do) izvajalcev zdravstvene nege

Nerat Barbara, Vujica Beharić Rosanda, 16.7.2015

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Barbara Nerat, Rosanda Vujica-Beharić, Pravna praksa, 28/2015Zagotovo se slehernemu izvajalcu zdravstvene nege, ki avtonomno opravlja zdravstvene storitve v okviru svoje izobrazbe in usposobljenosti, tu in tam (zelo verjetno ob netipičnih konfliktih z odklonsko naravnanimi pacienti) postavi vprašanje, povezano z odgovornostjo: do kod, koliko, za kaj in kako odgovarja za svoje delo. Pri tem kot medicinska sestra ali zdravstveni tehnik zaposleni posameznik praviloma ravna skladno z osebnimi vrednotami (ki se glede na nove izkušnje, znanja in spoznanja velikokrat spreminjajo), moralo in merili obnašanja, ki si jih navsezadnje postavi sam. Poglejmo si možnosti delavcev, zaposlenih v zdravstveni negi, ki jih imajo - glede na svoj poklicni profil in veljavno kazensko zakonodajo - v vlogi oškodovanega ob soočenju s prepovedanimi posledicami dejanja, izvršenega po (samo)volji nasilnega pacienta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Vknjižba etažne lastnine v primeru prenehanja investitorja

dr. Anita Napotnik, 16.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 28/2015Investitor, ki je bil lastnik zemljišča in kot tak vpisan v zemljiško knjigo, je pred leti zgradil in prodajal posamezna stanovanja v večstanovanjski stavbi. Pogodbe s kupci so bile sklenjene tako, da so se prodajali solastni deleži. Nekateri kupci so na podlagi teh pogodb vknjižili svojo solastninsko pravico v zemljiško knjigo, nekateri pa vse do danes še ne. Investitor je sicer prodal vsa stanovanja, a ker se nekateri kupci niso vknjižili kot solastniki, je v zemljiški knjigi še vedno ostal vpisan kot solastnik tudi investitor. Poleg tega je pri preračunavanju višine posameznih solastnih deležev prišlo do napak. Čeprav so lastniki vseh posameznih stanovanj znani, seštevek njihovih solastnih deležev pokaže, da ne dosežejo celote, in določen solastni delež še vedno ostane investitorju. Medtem je investitor šel v stečaj. Stečajni postopek je končan, popravek solastnih deležev v prodajnih pogodbah ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Mediacija na sodišču druge stopnje (predvsem v delovnih sporih)

dr. Janez Novak, 18.6.2015

Delovna razmerja

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 24-25/2015Po določbah Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) so višja sodišča, prav tako kot sodišča prve stopnje, v načelu strankam dolžna ponuditi možnost uporabe mediacije (4. člen), razen v primerih, "kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno" (prvi odstavek 15. člena). Pojem sodnik pomeni na prvi stopnji sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v obravnavanje, na sodišču druge stopnje pa sodnika poročevalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Ustavno procesno pravo - praktikum

dr. Aleš Novak, 14.5.2015

Kultura in umetnost

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 19/2015Težko bi se spomnil na pravno panogo, pri kateri je neskladje med njeno pomembnostjo in poznavanjem, ki ga je deležna, tako veliko, kot velja za ustavno procesno pravo. Razpravljanje o odločanju Ustavnega sodišča se celo med pravniki tu in tam zoži le na opredeljevanje, ali nam je konkretna odločitev všeč ali ne, pozabljamo pa na to, da je pot v pravu včasih celo pomembnejša kot končni cilj. Ustavno procesno pravo tlakuje pot, ki jo mora Ustavno sodišče ubirati, in pogosto celo začrtuje meje možnega pri ustavnosodnem odločanju. In zato si zasluži znatno več pozornosti, kot je je deležno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Otrokove pravice v Sloveniji

Vlasta Nussdorfer, 9.4.2015

Kultura in umetnost

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 14/2015Ob 25-letnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah je izšel zbornik Otrokove pravice v Sloveniji - od normativnih standardov do učinkovitega varstva (Ministrstvo za zunanje zadeve RS in založba FDV Univerze v Ljubljani, zbirka Mednarodno pravo, urednica Irena Jager Agius, 2014, 274 strani), ki vsebuje prispevke vladnih in nevladnih strokovnjakov s področja otrokovih pravic. Konvencija je popolnoma spremenila naše razumevanje otrokovih pravic, saj je jasno in nedvoumno tudi otroka opredelila za nosilca političnih, socialnih in kulturnih človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Privatizirati ali ne privatizirati - napačna razvojna dilema

dr. Matjaž Nahtigal, 19.2.2015

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Nahtigal, Pravna praksa, 7-8/2015Razprava o tem, ali privatizirati ali ne privatizirati, ki poteka že dalj časa in ki še naprej odpira več vprašanj kot daje zadovoljivih odgovorov, je pomanjkljiva. Gre za napačno razvojno dilemo. Pravo vprašanje za majhno, odprto, dinamično gospodarstvo in družbo bi moralo biti, kakšen model potrebujemo za doseganje mednarodne konkurenčnosti, visoke stopnje socialne kohezivnosti in za vzpostavitev dinamične, na znanju temelječe družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nekaznovanje beguncev, ki so nezakonito v državi sprejema

Nabergoj Miha, Krajnc Marko, 22.1.2015

Človekove pravice

Miha Nabergoj, Marko Krajnc, Pravna praksa, 3-4/2015Slovenski pravosodni organi se v praksi srečujejo s primeri, ko je treba presojati vprašanje (ne)kaznovanja beguncev, ki so v državo vstopili na nedovoljen način. Ker gre za eno ključnih vprašanj varovanja pravic beguncev, ki v slovenskem pravnem sistemu do zdaj še ni bilo natančno preučeno, je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC letos temu namenil posebno pozornost. Predstavljava nekaj temeljnih izhodišč, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi teh primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem v povezavi z obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb po EZ-1

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 8.1.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 1/2015Energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca 2014, je v pravni red (končno) vnesel določbe glede pridobitve služnosti v javno korist na nepremičninah, na katerih se že dlje časa nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, če so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti. Z uveljavitvijo teh določb je zakon zapolnil pravno praznino in uredil problematično področje, ki v razveljavljenem Energetskem zakonu (EZ) ni bilo ustrezno urejeno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
45-46(1) 39-40(2) 35(2) 31-32(1)
29-30(1) 28(3) 24-25(1) 19(1)
14(1) 7-8(1) 3-4(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2015(16)
> Januar(2) > Februar(1) > April(1) > Maj(1) > Junij(1) > Julij(4) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(2) > November(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov