O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 65)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

(Not) "Made in Israel"

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Gazo, večino Golanskega višavja ter do leta 1982 tudi Sinajski polotok. Izrael sicer trdi, da je Zahodni breg "sporno ozemlje" in da od leta 2005 več ne zaseda Gaze, a Mednarodno sodišče in Združeni narodi Izrael označujejo za okupacijsko silo, Varnostni svet Združenih narodov pa je Izrael že večkrat pozval k umiku sil z okupiranih območij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Živost in navezovalni tožilnik

dr. Nataša Hribar, 17.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2015V mojem elektronskem poštnem nabiralniku se je pred dnevi znašlo vabilo na predavanje z naslovom Ali ima mesto Ljubljana svojega lastnega duha? Tokrat bomo spregovorili o slovnični kategoriji živosti in dodali še kategorijo navezovalnega tožilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Roparske revije v znanosti

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo, Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo več kot 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov s strani institucij, kakršna je slovenska Agencija za raziskovanje (ARRS), ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Spet o veznikih in vejici

dr. Nataša Hribar, 10.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2015V današnjem kotičku se vračam k vejici. Začenjam z nalogo: v spodnjih zgledih vstavite vejice, kjer manjkajo. Vezniki so podčrtani. (1) Očitek o kršitvi procesnega prava ne posega na ustavnopravno raven zato ker je zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča obravnavalo okrožno sodišče in ker je b
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

O priimkih

dr. Nataša Hribar, 3.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2015Prijateljica v prihodnjih dneh organizira veliko srečanje družinskih članov. Prosila me je za jezikovni nasvet, ali lahko ime družine, iz katere izhajajo, na vabilu zapiše "po domače" ali mora obvezno upoštevati vsa slovnična pravila. Vzemimo, da se ta družina piše Dolinšek. Priimek vsebuje polglasnik, zapisan z -e-, ki po slovničnem pravilu pri sklanjanju in tvorjenju pridevnikov izpada, torej: Dolinšek Dolinška Dolinšku ...; Dolinškov, Dolinškovi. A najbrž ga skorajda ni med vami, ki ne bi na primer na pokopaliških nagrobnikih že kdaj ugledal zapisa Tukaj počivajo Dolinšekovi. Gre za zapis pogovorne oziroma narečne oblike pridevnika, pri kateri polglasnik ne izpade. Je taka raba napačna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Sklanjanje števnikov

dr. Nataša Hribar, 19.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2015Pred dnevi sem po dolgem času prelistala prodajni katalog nekega trgovca v Sloveniji, v katerem nam prodajalec ponuja izbiro med več kot 30-imi nemškimi in belgijskimi pivi, več kot 70-imi različnimi specialnimi pivi in skupaj več kot 100 različnimi pivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Velika začetnica v pogodbah

dr. Nataša Hribar, 12.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2015V uredništvo Pravne prakse je tokrat prispelo vprašanje o uporabi velike začetnice v pogodbah. Bralka nam je poslala tudi del besedila, v katerem je po njenem mnenju velika začetnica (izrazi so podčrtani) uporabljena neustrezno:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Večbesedni vezniki

dr. Nataša Hribar, 5.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2015V zadnjem kotičku sem po dolgem času spet vpeljala temo vejice, pa ostanimo pri njej tudi tokrat. Opazovali bomo mesto vejice pri t. i. večbesednih veznikih, to je tistih, ki so sestavljeni iz dveh ali več delov. Tudi tokrat začnimo z nalogo: v spodnjih zgledih v podčrtane dele povedi vstavite morebitne manjkajoče vejice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

O zimi, množici in dostojanstvu v realnih razmerah

dr. Janja Hojnik, 5.11.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 42-43/2015Nevladne in humanitarne organizacije so premierju Miru Cerarju pretekli teden poslale odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da razmere na nekaterih lokacijah, kjer so nastanili pribežnike, ne ustrezajo minimalnim standardom. Zato so napovedali vložitev urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Spet nekaj besed o vejici

dr. Nataša Hribar, 22.10.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41/2015Vejica, tista najbolj "huda" reč v slovenskem jeziku, že dolgo ni bila tema jezikovnega kotička. Zato naj vas tokrat za začetek izzovem s primerom - ali sta v povedi To lahko dosežemo le, če se dovolj potrudimo, oziroma ravnamo tako, kot je bilo predlagano. vejici pred veznikoma oziroma in kot postavljeni pravilno ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Sizifovo delo sodišč zadnje stopnje v zadevah prava EU

Hojnik Janja, Vatovec Katarina, 22.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 41/2015Sodišče EU (Sodišče) je z dvema sodbama, sprejetima septembra 2015, dobilo priložnost, da ob razlagi spornih določb uredbe in direktive vnovič obravnava tudi dolžnost sodišča države članice, "zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva" (v nadaljevanju zadnjestopenjsko sodišče), da predloži vprašanje glede razlage prava EU v odločanje luksemburškemu Sodišču, kar zahteva tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Z ugotovitvijo, da bi portugalsko vrhovno sodišče v obravnavani zadevi moralo predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe Sodišču, zoper opustitev njegove predložitvene dolžnosti pa je mogoče uveljavljati odškodninsko odgovornost proti Portugalski, je jasno poudarilo odgovorno vlogo, ki jo imajo pri vodenju rahločutnega, a potrebnega dialoga s Sodiščem v okviru postopka prehodnega odločanja prav zadnjestopenjska sodišča. Poglejmo si nekoliko podrobneje obe sodbi in opozorimo na posledice, ki jih imata za razumevanje uveljavljene doktrine acte clair ter za sodelovanje med sodišči držav članic in Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Je nekaj treba ali potrebno?

dr. Nataša Hribar, 9.10.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2015V tokratnem kotičku se lotevam sicer pogosto obravnavane teme o rabi izrazov treba in potrebno. Marsikdo še vedno ne pozna prave razlike med njima, splošna raba, tudi v javnem diskurzu, pa v veliki meri ne sledi tistemu, kar predpisujejo trenutno obstoječi jezikovni priročniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

So omrežja družbena ali družabna?

dr. Nataša Hribar, 30.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim sem imela v rokah prispevek o t. i. social networks. Poznamo jih tudi v Sloveniji, so pa dovolj nova, da jih naši normativni jezikovni priročniki še niso uspeli zajeti in ustrezno opredeliti. Glavno vprašanje je, ali besedno zvezo social networks v slovenščino prevajati kot družbena ali kot družabna omrežja; poleg teh dveh možnosti imamo še tretjo - socialna omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Pravosodje bi moralo biti otrokom prijaznejše

Jerneja Horvat, 30.9.2015

Sodišča

Jerneja Horvat, Pravna praksa, 38/2015Agencija EU za temeljne pravice je izdala poročilo v raziskavi o uresničevanju pravic otrok v postopkih, na katere je Svet Evrope opozoril v Smernicah za otrokom prijazno pravosodje leta 2010. To obširno poročilo temelji na raziskavi, v kateri so sodelovale države članice EU, in opozarja na pomanjkljivosti pri upoštevanju otrokovih pravic, ki jih bodo države članice morale odpraviti. Namen prispevka je povzeti najpomembnejše ugotovitve Agencije ter jih primerjati s trenutnimi razmerami v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu

Batagelj Kaja, Hergouth Ana, 17.9.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Kaja Batagelj, Ana Hergouth, Pravna praksa, 36-37/2015Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v naš pravni red prenesel Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Skoraj dve leti po njenem prenosu v naš pravni red nekatera vprašanja še vedno ostajajo nejasna, med njimi tudi vprašanje, kako naj država ravna v primeru, ko želi pacient prejeti zdravstvene storitve v drugi državi članici, ki so po mnenju države članice zdravstvenega zavarovanja nekakovostne in bi morebiti ogrožale pacientovo zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Namenilnik in nedoločnik

dr. Nataša Hribar, 17.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2015Že v osnovni šoli ste se naučili, da se namenilnik v slovenščini uporablja za glagoli premikanja. Še vedno pa me marsikdaj kdo vpraša, ali ga lahko uporabi tudi za glagoli, ki ne pomenijo premikanja; eden najočitnejših in v pogovornem jeziku zelo pogosto rabljenih glagolov v povezavi z namenilnikom je dati: A si že dala kuhat krompir? Ali je v takem primeru v knjižnem jeziku na mestu namenilnik ali ne, se bomo spraševali v tokratnem jezikovnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

dr. Janja Hojnik, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2015Evropske države imajo dolgo zgodovino izkušenj z zagotavljanjem varnega pribežališča za preganjane. Tako se je leta 1956 po sovjetski invaziji več kot 200.000 Madžarov zateklo v Avstrijo in Jugoslavijo ter se od tam pogosto trajno preselilo v ZDA, Avstralijo, Brazilijo ipd. Generacijo pozneje je vojna na območju nekdanje Jugoslavije preselila skoraj štiri milijone ljudi. A zdi se, da te izkušnje Evropi nič kaj ne pomagajo pri zadnjem valu priseljevanja, in države članice EU se soočajo s perečim vprašanjem, kaj storiti z naraščajočim številom priseljencev, zakonitih in nezakonitih. V tem letu naj bi se vsaj pol milijona ljudi podalo na nevarno pot v Evropo, od katerih polovica beži pred državljansko vojno v Siriji in nasiljem v Eritreji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Slovnični ali naravni spol?

dr. Nataša Hribar, 10.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2015Pred dnevi se je v mojem elektronskem poštnem predalu znašlo vprašanje: Ali je za žensko prav strokovna vodja ali strokovni vodja? Seveda je takoj padla odločitev, da na to temo spišem jezikovni kotiček. Spregovorili bomo o samostalnikih, ki so določenega slovničnega spola, a se včasih nanašajo na osebo drugačnega naravnega spola, kot ga izraža samostalnik. Za lažje razumevanje si postavimo zgled: Gospa Ana Ban je strokovni vodja/strokovna vodja oddelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Tuja imena in slovenske sklanjatve

dr. Nataša Hribar, 3.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2015V prejšnjem kotičku sem pisala o sklanjanju v slovenščino prevzetih samostalnikov, v katerih se drug ob drugem pojavita dva samoglasnika. Tokrat bom spregovorila o prevzetih imenih, v katerih dve ali več črk zaznamuje en glas, in o pravilih pregibanja takih imen v slovenskem jeziku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Sklanjanje prevzetih samostalnikov

dr. Nataša Hribar, 27.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2015Na nekem forumu sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanja samostalnik oboa. Gre za prevzeto besedo, v kateri se drug ob drugem pojavita dva samoglasnika, ki zaznamujeta dva glasova; na samoglasnik (-o-) se namreč končuje osnova, samoglasniška pa je tudi končnica (-a). O sklanjanju prevzetih besed, v katerih dva ali več samoglasnikov zaznamuje en sam glas, bom spregovorila kdaj drugič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Poplačilo deviznih varčevalcev LB: pravična delitev dolgov nekdanje Jugoslavije med države naslednice?

dr. Janja Hojnik, 20.8.2015

Akti o nasledstvu, Banke, zavodi

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 31-32/2015V senci zelo odmevnih bančnih zgodb zadnje gospodarske krize se je na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu odvijala še ena bančna saga velikega ekonomskega, političnega in pravnega pomena. Gre za osrednje, še zmeraj nerešeno nasledstveno vprašanje nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), to je odgovornost držav naslednic za še ne poplačane "stare" devizne vloge, se pravi prihranke v bankah na ozemlju SFRJ pred razpadom nekdanje države. Po razpadu SFRJ in njenega bančnega sistema je veliko vlagateljev izgubilo dostop do svojih deviznih sredstev. Nove države naslednice SFRJ so namreč naknadno uvedle različne povračilne sheme, ki so za poplačilo postavile različne pogoje, kot je ozemlje depozita ali državljanstvo vlagateljev. Več sto tisoč vlagateljev tako do danes ni dobilo nadomestila, ker države naslednice niso mogle doseči dogovora o skupni odgovornosti za te vloge, za katere je prej jamčila jugoslovanska federacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kako stopnjujemo prislove

dr. Nataša Hribar, 20.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2015Tokratni kotiček začenjam z vajo: v spodnjih povedih izberite obliko prislova, za katero menite, da je primernejša:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Cena znanja in akademska pomlad

dr. Janja Hojnik, 16.7.2015

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 28/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo preko 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(1) 47(1) 45-46(1)
44(1) 42-43(2) 41(2) 39-40(1)
38(2) 36-37(2) 35(3) 34(1)
33(1) 31-32(2) 29-30(1) 28(2)
27(2) 26(1) 24-25(2) 23(1)
22(3) 20-21(2) 19(2) 18(1)
16-17(3) 15(3) 14(2) 13(1)
11-12(1) 10(2) 9(2) 7-8(2)
6(1) 5(3) 3-4(1) 2(2)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2015(65)
> Januar(5) > Februar(6) > Marec(5) > April(9) > Maj(5) > Junij(6) > Julij(6) > Avgust(3) > September(8) > Oktober(3) > November(4) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov