O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Skrivnost sobe 13A

Hinko Jenull, 3.12.2015

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 47/2015Slovenije, kakršno smo si predstavljali pred petindvajsetimi leti, Evrope, v katero smo hiteli, lepega novega sveta, ki se nam je odpiral v času, ko so sanje bile še dovoljene - je vsak dan manj. V izpraznjenem prostoru zgodovinske iluzije in naivnega upanja se soočamo s kruto realnostjo Velike svetovne politike in Globalizacije. Učinkom na politiko majhne države, na človekove pravice in pravno državo, s tem pa tudi na življenja, upe in načrte ljudi, se ni mogoče izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Big game fishing

Hinko Jenull, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39-40/2015Naivno bi bilo misliti, da zadnje odločitve najvišjih sodišč v kapitalnih kazenskih zadevah ne bodo imele širših posledic za slovensko pravosodje. Akademska stroka bo preučevala teoretične podlage sprejetih stališč, medijska javnost se bo zgražala nad padanjem velikih procesov, politika bo imela vse več priložnosti za pozive k lustraciji, tudi če se bo v zaporu znašel še kdo med tistimi, za katere si v preteklosti ne bi mogli predstavljati, da bodo sploh kdaj sedli na zatožno klop. Nova razlaga načela zakonitosti pa bo vplivala tudi na sodno prakso, saj bo postopno uveljavljena na nižjih stopnjah odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kriminologija

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015IUS SOFTWARE - GV Založba in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z izdajo knjige Kriminologija postavljata nov mejnik v slovenski družboslovni publicistiki. Urednici sta uspeli na enem mestu združiti v celoto intelektualne napore 19 priznanih strokovnjakov, ki na teoretični in raziskovalni ravni preučujejo kriminaliteto in druge oblike odklonskega vedenja. Zbrana, sistematično obdelana in pregledno urejena spoznanja segajo čez meje kriminologije kot posebne znanstvene institucije, prepletajo se s psihološkim, sociološkim, zdravstvenim področjem, širokim sklopom nadzorovanja v sodobni družbi in povezujejo s politiko preprečevanja in obvladovanja kriminalitete ter odpravljanjem njenih vzrokov in posledic. Knjiga zato nima posebne uporabne vrednosti le za pravnike s področja kazenskega, ampak sega tudi k problematiki policijskega, socialno-upravnega, družinskega in odškodninskega prava. Gre za kapitalno reprezentativno delo o pojavu, ki zaznamuje vse človeške skupnosti, ljudstva in države in je zato vedno predmet najširšega družbenega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Drugi in bližnji v kazenski zakonodaji

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015Znano Montesquieujevo misel, da se je treba pisanja zakonov lotiti s tresočo roko, razumem kot potrebo po tehtnem premisleku zakonodajalca, preden sede za pisalno mizo. Ko je odločitev sprejeta, pa mora roka mirno in jasno slediti skrbno oblikovani misli. Žal se zaradi hitenja večkrat zgodi obratno in zapis razkrije, da rešitev vsebinsko ni dozorela, zato je pisava slabo berljiva. Posebej neprijetno je, če se to zgodi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi moral biti zaradi stroge zahteve po čisti in enoznačni opredelitvi pojmov deležen dodatne zakonodajne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Adijo pamet

Hinko Jenull, 27.8.2015

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 33/2015Izganjanje pameti iz ljudi, narodov in držav nadaljuje svoj zmagoviti pohod. Dramatiziranja, povzročanja panike, medijskega pretiravanja in nastopaštva baronminhauzenskega tipa ni več mogoče ustaviti, lahko le še opazujemo usodne vplive teh aktivnosti na splošno duševno zdravje. Pa ne gre le za dogajanje v ožji, ampak tudi v naši širši domovini, če je v tem predmestju bogatega sveta, skozi katero je evropski vlak nepovratno odpeljal, sploh še ostal kakšen razlog, da jo tako imenujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

In v Ustavi se je zapisalo ...

Marta Dominika Jelačin, 23.7.2015

Ostalo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 29-30/2015Vsa resnica o pravnem varstvu človekovih pravic se pokaže ob vprašanju povračila škode, povzročene s kršitvijo človekovih pravic zaradi nepoštenega sojenja. Ko bi se moralo ugotoviti, kdo konkretno je za to dejanje odškodninsko odgovoren, ni več nobenega zanesljivega kažipota, so samo pravne praznine, prepuščene kar povzročiteljem teh kršitev, da jih zapolnijo s svojo prosto pravno presojo. Oškodovana stranka, ki pred sodiščem uveljavlja nastalo škodo, sodnike marsikdaj razjezi, ker se jim zdi nezaslišano, da jim kdo očita kaj takega. Branijo se, da je to samo sodna zmota, in sprašujejo, ali je mogoče dokazati, da je nastala po njihovi krivdi ali morda celo naklepno. Vsakdo se lahko zmoti, kam bi pa prišli, če bi za taka ravnanja odškodninsko odgovarjali, pojasnjujejo in dodajajo, da to potem ne bi bilo več neodvisno sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Je mogoče drugačno izobraževanje v pravosodju?

Hinko Jenull, 16.7.2015

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 28/2015Zagotavljanje višje ravni strokovnega znanja z vsemi oblikami poklicnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je osrednja tema vseh pravosodnih ministrskih mandatov. Med prednostne naloge jo redno uvršča tudi pravosodje samo. Izvaja se v številnih oblikah, za katere pri državnih pravosodnih funkcionarjih skrbi predvsem Center za izobraževanje v pravosodju (CIP), pri odvetnikih in notarjih pa obe poklicni zbornici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Dost mamo

Hinko Jenull, 2.7.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26/2015Pravosodju ne kaže dobro. Pa ne gre za delovne razmere, obremenitve ali zahtevnost nalog. Prav, ne rečem, da se kriza ne pozna, malo pri izobraževanju, malo pri literaturi, malo pri vzdrževanju, počasi vse drsi navzdol, tega ni mogoče skriti. Ni pa še kritično. Pravočasno prejemamo plače, dvigala in službena vozila večinoma delujejo, pošta redno prihaja na mizo in v računalnik. Če s tega zornega kota pogledamo stanje v domačem okolju, da ne omenjam položaja v svetu, nam gre razmeroma dobro, celo prav dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Lex Bavčar - pomisleki k neživljenjski rešitvi v predlogu novele ZIKS-1F

Hinko Jenull, 11.6.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2015Ni namen tega prispevka problematizirati izvrševanja kazni zapora v konkretni zadevi, o kateri odloča pristojno sodišče. Osebno ime v naslovu je samo prispodoba zakonodajnega pristopa, ki pod vplivom medijske histerije pravno ureditev prehitro in nedomišljeno prilagaja pričakovanju javnosti glede odločitve o posameznem obsojencu. Domnevnega zapleta tako nikoli ni mogoče rešiti, v vseh drugih primerih pa večkrat nastanejo le še dodatne težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Gnostiki

Hinko Jenull, 14.5.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2015Že dolgo občudujem samozavest, pogum in znanje kolegov, ki nam s televizijskih ekranov, po radijskih valovih ali v papirnih in elektronskih časopisnih stolpcih suvereno razlagajo odločitve v aktualnih pravosodnih zgodbah. Včasih ne mine več kot nekaj ur od izdaje sodb, ki obsegajo več deset, nemara celo sto strani, pa so že tu, pripravljeni razjasniti ne samo vsebino in pomen sprejete odločitve, ampak tudi razloge, ki so jo narekovali, njene globlje vzroke in pravne, pa tudi politične in druge, širše družbene posledice. Občasno so taki nastopi tudi poglobljeni, korektni, polemični, in zgodi se celo, da odgovori niso enoznačni, popreproščeni ali prepoznavno politično obarvani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Protikorupcijska

Hinko Jenull, 23.4.2015

Uprava

Hinko Jenull, Pravna praksa, 16-17/2015Besede, ki jih je predsednik vlade izrekel v zadevi domnevnega koruptivnega ravnanja generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja in nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, so dobrodošel glas razuma. Prevlade histerije v vrtincu medijskega in političnega cunamija se ne v tej ne v drugih podobnih zadevah žal ne da več ustaviti. Pred končno oceno pa si je treba vzeti čas za premislek, natančno preveriti dejstva, opredeliti naravo, vzroke in posledice dejanj, obravnavanih pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kje to piše

Hinko Jenull, 2.4.2015

Pravoznanstvo, Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2015Znano vprašanje, ki ga v strokovni razpravi pravniki drug drugemu postavljajo, ko želijo opozoriti, da je najmočnejša argumentacija tista z neposredno in jasno oporo v zakonskem besedilu, ima lahko tudi drugačne, širše razsežnosti. Na primer: na prostor za zaslišanje priča pride z žvečilnim gumijem v ustih, plastenko vode v eni roki in z drugo roko v žepu. Na opozorilo, da se na tak način ne pristopa k sodišču in da bo moteče dodatke treba odstraniti, mirno vpraša: Kje pa to piše?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Skladnost poslovanja kot funkcija v sistemu korporativnega upravljanja v Sloveniji

Bergant Andrijana, Jančar Jerica, 19.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrijana Bergant, Jerica Jančar, Pravna praksa, 11-12/2015Slovensko pravo gospodarskih družb ter pravila o odgovornosti pravnih oseb in njihovih odgovornih oseb za prekrške in kazniva dejanja ponujajo osnovni okvir in vzpostavljajo temeljno odgovornost v zvezi z obvladovanjem tveganj iz poslovanja, strokovni standardi in praksa na tem področju pa so pri nas šele v nastajanju. V zvezi s tem se postopoma tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja funkcija skladnosti poslovanja kot pomembna linija obrambe pred tveganji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Pojem in pomen uzakonitve pravila podjetniške presoje - več kot le kozmetična sprememba

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 9/2015Svetovna gospodarska in finančna kriza je tudi v Sloveniji zaostrila odnose med člani organov vodenja in nadzora ter družbeniki v gospodarskih družbah, kar se kaže predvsem v vse večjem številu vloženih utemeljenih in tudi neutemeljenih odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora. To je med člani organov vodenja in nadzora zasejalo strah pred podjetniškim odločanjem, predvsem v luči poznejše odškodninske odgovornosti za nekaj, kar je bilo v času odločanja običajen in tudi donosen posel. Da bi se izognili pravni in poslovni negotovosti, je zato potreben poseg zakonodajalca de lege ferenda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Finančna zavarovanja pri javnih naročilih

dr. Miran Jus, 12.2.2015

PRORAČUN

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 6/2015Vlada Republike Slovenije je na pobudo številnih podjetij in nekaterih gospodarskih združenj po dolgih razpravah in več predlogih 22. junija 2014 končno sprejela že dalj časa napovedani oziroma pričakovani podzakonski predpis, Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uredba). K temu so jo spodbudile posledice gospodarske krize in kreditni krč, ki domačim podjetjem, zlasti tistim iz propadlega gradbenega sektorja, z visokimi stroški in zahtevnimi pogoji za izdajo bančnih instrumentov za zaščito pred tveganji otežuje nastopanje na trgu javnih naročil, zmanjšuje konkurenco ponudnikov in s tem negativno vpliva tudi na ekonomičnost javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Karikatura

Hinko Jenull, 12.2.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2015Po tragičnem terorističnem napadu na uredništvo pariške satirične revije Charlie Hebdo se je zahodni politični svet združil v obrambi svobode govora ter proti sovraštvu in nestrpnosti do tistih, ki mislijo ali verujejo drugače. Odločnost pri obrambi medijske svobode in pravice do javnega izražanja se je prepletala s skrbjo in strahom pred novimi žrtvami strelskih napadov in bombnih podvigov verskih in političnih skrajnežev. Da bomo v takih razmerah spet postali talci državne skrbi za varnost, je bilo pričakovano. Naša svoboda bo v sorazmerju s kakovostjo globalne obdelave podatkov, učinkovitostjo tajnih ukrepov ter hitrostjo in močjo policijskega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič in Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2015V zadnjem času se vse več razpravlja o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, med katerimi se iščejo "krivci" za škodo, ki je nastala družbi, čeprav sploh ne izhaja iz njihove sfere. Delovanje družbe je namreč kompleksen sistem, ki ni odvisen le od dveh kolegijskih organov družbe, temveč še od številnih drugih dejavnikov. V tem sistemu se pozablja na vpliv delničarjev, ki s sprejemanjem skupščinskih sklepov odločajo tudi o najpomembnejših zadevah v družbi. Res je sicer, da je formalnopravno vpliv delničarjev na poslovodenje družbe zelo omejen. Dejansko pa v praksi večinski delničar (pri nas v Sloveniji je to pogosto država kot delničar) predpisane meje svojega vpliva prevečkrat prekorači. Že pred časom so se prav zato začele strokovne razprave o dolžnostih in posledično tudi odgovornosti delničarjev. Ti svojo moč izvršujejo prek skupščine, na kateri pa pomembne procesne odločitve, ki lahko tudi krojijo usodo družbe, sprejema predsednik skupščine, čigar odgovornost se povsem zapostavlja. To bi lahko izhajalo iz zelo skope ureditve v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Razlikovanje funkcij posebnega revizorja in posebnega zastopnika po ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 22.1.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 3-4/2015Na prvi pogled dokaj podobni funkciji, namenjeni predvsem za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja ali nadzora družbe, se ob natančnejšem pregledu precej razlikujeta in imata obe sebi lastne naloge. V korporacijski praksi se to pogosto zamenjuje. Tudi pri nas prihaja do takih napak, ki so podkrepljene z željo po ne vedno utemeljenih odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja ali nadzora. Napake, ki izvirajo iz pomanjkljivega razumevanja funkcije in nezadostnega korporacijskega poznavanja posameznega instituta, pa povzročijo marsikatero nepravilnost, ki ima lahko negativne posledice in lahko vodi celo do oškodovanja družbe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(1) 39-40(1) 36-37(2) 33(1)
29-30(1) 28(1) 26(1) 23(1)
19(1) 16-17(1) 13(1) 11-12(1)
9(1) 6(2) 5(1) 3-4(1)

Leto objave

< Vsi
2015(18)
> Januar(1) > Februar(3) > Marec(2) > April(2) > Maj(1) > Junij(1) > Julij(3) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(1) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov