O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tihi pianist, SDH in DUTB

dr. Jože Mencinger, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 49-50/2015V Pravno prakso pišem že nekaj časa. Ne gre za donosen posel, a kolumno se piše, ker se avtorju zdi, da ima bralcem kaj povedati. Lahko je ne preberejo, lahko jo preberejo in se z njo strinjajo ali pa jo preberejo in se z njo ne strinjajo. Če je ne preberejo, je pisanje podobno igranju klavirja v kakšni bolj "nobel" restavraciji ali preddverju hotela, ki mora biti dovolj tiho, da se pri jedi ali pogovoru ne sliši. Če se z mnenjem vsi strinjajo, ni mnogo bolje; igranje se sliši, a nikogar ne moti. Igranje je smiselno le, če poslušalce moti oziroma če se bralci kolumne z mnenjem ne strinjajo. Tu imam problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Odgovornost pravnikov

Patricij Maček, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2015"Biti izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji je velika čast. Toda velik vpliv zahteva tudi veliko odgovornost. Najprej odgovornost za svoja lastna ravnanja v profesionalnem pravniškem svojstvu, nato odgovornost za svoj pravniški stan, za institucije pravne države in ne nazadnje za državo samo. Odgovornost pravnikov za pravo in pravno državo pa je še posebej velika, kadar vladavina prava v številnih svojih segmentih ne dosega predpisanih ustavnih standardov. Zdi se, da temu opisu ustreza tudi Slovenija, a glede tega tudi med pravniki mnenja ostajajo deljena. Eno pa je gotovo: resnične vladavine prava ni mogoče vzpostaviti brez odgovornih pravnikov kot posameznikov. Zato bo tokratna razprava 10 najvplivnejših pravnikov o aktualnih pravnih izzivih v središče postavila vprašanje odgovornosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi ob podelitvi priznanj najvplivnejšim 8. decembra v ljubljanskem hotelu Lev povedal moderator in eden od letošnje enajsterice najvplivnejših dr. Matej Avbelj, profesor in dekan na Fakulteti za državne in evropske študije ter profesor na Evropski pravni fakulteti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Aktualna vprašanja insolvenčnega prava

Patricij Maček, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2015Strokovnjaki s področja insolvenčnega prava so se zopet zbrali na 6. strokovnem srečanju, ki je tokrat potekalo 26. in 27. novembra v Kranjski Gori pod naslovom Aktualna vprašanja insolvenčnega prava. V sklopu strokovnega srečanja, ki ga je organizirala družba IUS SOFTWARE (GV Založba), so bile organizirane štiri sekcije in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih vprašanjih insolvenčnega prava spregovorilo 15 predavateljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Za pomoč in strpnost

dr. Nataša Pirc Musar, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 45-46/2015V teh tednih, pravzaprav že mesecih, veliko razmišljam o tem, kar se dogaja na stari celini, kar se dogaja celotni civilizaciji in človeštvu. Uvodnik, ki ga berete, ne bo pravniški, tudi zato ne, ker pravo razmer, ki smo jim priča, očitno ne zna rešiti ali pa rešitve še išče in jih kot vedno v uporabo družbi ne da pravočasno. A tako pač je in temu ne nasprotujem, saj lahko hitre pravne rešitve naredijo tudi škodo, če niso premišljene (mislim predvsem na tiste, ki naj bi povečale našo varnost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti

Patricij Maček, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2015"Corruptissima re publica plurimae leges", kar v prevodu pomeni: "Ko je država najbolj izprijena, je največ zakonov". S temi besedami je uvodni nagovor na razpravi o odprtih vprašanjih zakonodajne dejavnosti, ki je potekala 12. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel akademik in profesor na tej fakulteti dr. Marijan Pavčnik. Ob tem je navedel, da smo v Sloveniji leta 1991 imeli 354 zakonov in 796 podzakonskih aktov, danes pa imamo kar 877 zakonov in 18.009 podzakonskih aktov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Begunci, še enkrat: brez Frančiška, s številkami

dr. Jože Mencinger, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 45-46/2015O beguncih in Frančišku sem pisal v prejšnji kolumni. Tokrat bom Frančiška zamenjal s številkami. Nedavno sem prebral članek, v katerem italijanski ekonomist in gospodarstvenik G. V. Valori govori o katastrofi, ki naj bi jo povzročili begunci. Evropa naj bi klecnila pod stroški za zagotovitev njihove blaginje. Po zatrjevanju evropskega komisarja Pierra Moscovicija pa naj bi analize Evropske komisije kazale, da bodo migracijski tokovi do leta 2017 za 0,2 ali 0,3 odstotka povečali BDP. Ali ima prav, je težko reči, je pa mogoče zagotoviti, da begunci ne bodo ugonobili EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Umetno ustvarjeni pogoji in ekstrapolacija

Matija Miklič, 12.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Pravna praksa, 44/2015Na Splošnem sodišču v Luksemburgu je 21. oktobra potekala ustna obravnava v zadevi Slovenija proti Komisiji, T-677/14, v kateri Slovenija predlaga razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije 2014/458/EU z dne 9. julija 2014 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije v delu, ki se nanaša na Republiko Slovenijo. Slovenija tako že drugič toži Komisijo v zvezi s finančnimi popravki odhodkov iz kmetijskih skladov EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

"Afera Volkswagen" in jamčevalni zahtevki potrošnikov

Marko Majstorović, 5.11.2015

TRGOVINA

Marko Majstorović, Pravna praksa, 42-43/2015Izbruh t. i. afere Volkswagen, do katere je prišlo pred kratkim, ko se je strokovna in tudi laična javnost seznanila s tem, da je nemški koncern Volkswagen v dizelske motorje vgrajeval programsko opremo za prirejanje izpustov, je pretresel svet avtomobilizma in odprl številna (pravna) vprašanja, ki se nanašajo na razmerja med potrošniki in avtomobilsko industrijo. Posledice te afere se neposredno nanašajo tudi na okoli 35.000 vozil v Sloveniji. Obravnavano zadevo, do katere je prišlo zaradi protipravnih ravnanj proizvajalcev avtomobilov, je treba pravno opredeliti in ugotoviti, ali nacionalni pravni red potrošnikom zagotavlja ustrezno raven zaščite. Odpira se več vprašanj, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov v razmerju do proizvajalcev in prodajalcev avtomobilov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Startup pred pravnimi izzivi

Kranjec Nina, Merc Peter, Koritnik Boštjan, 5.11.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 42-43/2015Podjetništvo v obliki mikro, malih in srednjih podjetij je najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU. Slovenski prostor ni izjema. Zagonska podjetja (angl. startups), različni pospeševalniki, inkubatorji ter državni in zasebni programi za sofinanciranje so tako vse pomembnejši del gospodarskega dogajanja. T. i. startup podjetništvo je v Sloveniji nedvomno v velikem razcvetu. Da so zagonska podjetja, katerih glavna odlika je hitra prilagodljivost in odzivnost na zahteve trga, predstavniki nove, prihodnje ekonomije, dokazujejo nekateri globalno in lokalno znani primeri, pri katerih se je izkazalo, da najboljše poslovne ideje še zdaleč niso vezane izključno na velike gospodarske družbe, temveč vse pogosteje vzniknejo pri inovativnih posameznikih ali v manjših podjetniških okoljih. Dobra poslovna ideja pa je le ena od spremenljivk v enačbi za uspešno podjetniško zgodbo. Več spremenljivk, med njimi na primer povpraševanje in konkurenca na trgu ter stroški izdelave in kakovost izdelka, je namreč ključnih na poti od ideje do njene postopne uresničitve, ki se kaže v uspešni umestitvi (plasiranju) storitve ali produkta na trg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Begunci, Frančišek in TTIP

dr. Jože Mencinger, 22.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41/2015Čeprav sem ekonomist, ali prav zato, menim, da je "ekonomizacije" vsega in vsevprek preveč. Nanjo kaže že besednjak, ki se je uveljavil v zadnjih letih: "delovna sila", "dodana vrednost", "človeški kapital", "davkoplačevalci". "Delovna sila" je pravzaprav žaljivka, ki bi jo morali uvrstiti med gesla sovražnega govora. "Dodana vrednost", ki ni nič drugega kot vsota plač, dobičkov in posrednih davkov, postaja uporabna za vse. Tina Maze je dodana vrednost slovenskega smučanja, Kevin Kampl malo manjša dodana vrednost slovenske nogometne reprezentance. Znanje se je spremenilo v "človeški kapital"; na univerzah naj bi ga dodali "delovni sili" in jo spremenili v "delovno silo z visoko dodano vrednostjo". Državljani smo postali "davkoplačevalci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Hramba podatkov in revizijska sled

Merc Peter, Šavnik Janko, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Peter Merc, Janko Šavnik, Pravna praksa, 41/2015Finančne institucije se pri svojem poslovanju dnevno srečujejo z veliko količino podatkov. Večinoma gre za zaupne podatke o strankah, ki jih morajo finančne institucije varovati kot poslovno skrivnost, hkrati pa pri njihovem obdelovanju upoštevati več zakonskih določb, ki vzpostavljajo premise, znotraj katerih je tako obdelovanje podatkov pravno dopustno. Ena od obveznosti finančnih institucij je hramba teh podatkov ter zagotavljanje t. i. revizijske sledi - hranjenje informacije o tem, kateri podatek je bil predmet obdelave, kdo ga je obdeloval, na kateri pravni osnovi in komu je bil posredovan. Glede vprašanja, koliko časa so finančne institucije zavezane hraniti take podatke, so določbe nekaterih področnih zakonov v koliziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Nove vrednote skozi oči pravne filozofije

Luka Mišič, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Luka Mišič, Pravna praksa, 39-40/2015Na PF Univerze v Ljubljani je 2. oktobra potekal Simpozij za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava. Na enodnevnem simpoziju smo tako lahko prisluhnili enajstim referentom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kvantitativno sproščanje in begunci

dr. Jože Mencinger, 17.9.2015

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 36-37/2015Pred desetletji so me učili, da takih kriz, kakršna je bila velika gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ne more več biti. Preveč dobro naj bi poznali gospodarski mehanizem. Države in centralne banke bi zato kadarkoli lahko posegle vanj in krizo preprečile ali vsaj takoj vrnile stvari na pravo pot. Po sedmih letih od začetka zdajšnje krize se zdi, da to ne drži; prav nič gotovo ni, da se vračamo k stanju, kakršno je bilo pred sedmimi leti. Le navadili smo se živeti v takih razmerah, postale so normalno stanje stvari. Morda pa je bilo nenormalno stanje pred krizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Še o valutni klavzuli in potrošniških kreditnih pogodbah v CHF

Mitja Matelič, 3.9.2015

Devizno poslovanje

Mitja Matelič, Pravna praksa, 34/2015K pisanju tega članka so me vzpodbudili sodba Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na temo potrošniških kreditnih pogodb, vezanih na švicarski frank, in nekatera stališča slovenskih avtorjev v zvezi s temi pogodbami. Na Hrvaškem je tamkajšnja zveza društev za zaščito potrošnikov v letu 2012 vložila skupinsko tožbo zoper osem poslovnih bank za ugotovitev ničnosti potrošniških kreditnih pogodb, vezanih na švicarski frank. V tožbi je tožnik (med drugim) zatrjeval, da so pogodbene določbe o valutni klavzuli nepoštene do potrošnikov in zato nične. Sodišče prve stopnje je takemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbam bank ugodilo v delu, ki se nanaša na valutno klavzulo, in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika v tem delu zavrnilo. Vrhovno sodišče RH je zavrnilo revizijo tožnika zoper odločitev sodišča druge stopnje glede valutne klavzule.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Drago

dr. Jože Mencinger, 27.8.2015

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2015Drago je mojster za popravljanje koles, delavnico ima pri Stari cerkvi v Šiški. Kolesa popravlja že dvainštirideset let in ni je stvari, ki je ne bi znal narediti. V delavnici je polno starih koles, največ Rogovih, nekaj jih je, kadar je odprto, tudi pred njo. Notri, kadar dela, ni dovolj prostora. Največ koles je iz časov, ko za kolesarjenje še nismo potrebovali koles iz ogljikovih vlaken, kolesarskih dresov, merilcev hitrosti in utripa srca, čelad in druge opreme, s katero bi lahko vozili ne le na "Franji", ampak tudi na "Giru" in "Touru".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost?

mag. Peter Merc, 20.8.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 31-32/2015Bančna tajnost je desetletja veljala za temeljni institut bančništva. Banke kot kreditne institucije je zavezovala k varovanju podatkov o komitentih, ki so jih banke pridobile na podlagi poslovnega razmerja. V zadnjih nekaj letih se trend giblje v smeri omejevanja tega instituta. Podpis pogodbe o izmenjavi podatkov med EU in Švico konec maja letošnjega leta se označuje kot konec bančne tajnosti švicarskih bank, ki je nedvomno veljala za globalni sinonim varovanja zaupnosti podatkov o bančnih komitentih. Nedavno sprejeti novi Zakon o bančništvu (ZBan-2) se je med drugim dotaknil tudi vprašanja dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bank, ki velja za banke, delujoče na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

O čem bi DKOM smela in morala ponovno odločati?

Nenad Mrdaković, 20.8.2015

PRORAČUN

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 31-32/2015Namen prispevka je strnjeno opozoriti na problem (ne)odločanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) v zadevah, ki se dotikajo vprašanja ponudbene cene, sestavljene v nasprotju s pošteno konkurenco, o katerem se DKOM v skladu z novejšo prakso izreka za nepristojno. Opozoril bom tudi na ključne pomanjkljivosti osnutka Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) glede vprašanja učinkovite konkurence in podal nekaj predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi

dr. Boštjan Makarovič, 23.7.2015

Človekove pravice

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 29-30/2015V zgodovini najdemo obdobja, ko pravo kljub svojemu nadaljnjemu obstoju samo sebe družbeno marginalizira. Najočitnejši primer so totalitarni sistemi, v katerih se sodni sistem uporablja izključno za opravičevanje de facto nebrzdanega nasilja oblasti. Najdemo pa tudi druge, manj skrajne primere: določbe o telegrafu in telegramih smo lahko v slovenskem Obligacijskem zakoniku ohranili in povzeli po starejši jugoslovanski ureditvi, vendar pa s tem pravniki nismo mogli ohraniti uporabe teh tehnologij v realnem poslovnem življenju. Pravo se je v obeh primerih marginalizacije odločilo še naprej govoriti svoj jezik - in ignorirati novo resničnost okoli sebe, pa naj bo ta brutalno družbeno skrpucalo ali pa vsesplošna prisotnost informacijske in komunikacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Bolje "rat nego pakt"

dr. Jože Mencinger, 16.7.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 28/2015Za pisca ekonomske kolumne se ne spodobi ne pisati o grški krizi. A kaj napisati o stvari, o kateri vsi "vedo" vse. Kar pridružiti se prvemu in finančnemu ministru, ki ogorčeno obsojata grško zapravljanje in poveličujeta naše žrtvovanje za lene Grke, mi ne gre. Še manj delim njuno ogorčenje nad tem, kako goljufivi grški levičarski "radikalci" zavajajo moralne evropske "državnike", ki grško ljudstvo želijo le obvarovati pred razvratom in ga pripeljati na pravo pot, ki jo najbolje poznata nemški in slovenski finančni minister. Grška zgodba zaradi moraliziranja precej spominja na naše tajkunske zgodbe, a svoje poglede nanje sem opisal v kolumni "Bine Kordež", zato jih ne gre obnavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Javna naročila in finančne korekcije v evropskih investicijskih projektih s poudarkom na sodni praksi EU

dr. Breda Mulec, 9.7.2015

PRORAČUN

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 27/2015Obdobje programskega in finančnega obdobja za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev 2007-2013 se bo po načelu N-2 končalo konec leta 2015. Začelo pa se je že novo obdobje 2014-2020, z novim svežnjem evropskega denarja. EU je sprejela finančne in pravne podlage (evropske uredbe), Evropska komisija pa je 16. decembra 2014 potrdila temeljni programski dokument, ki je potreben, da se sproži kolesje slovenskih ustanov za čim hitrejšo in učinkovitejšo porabo dodeljenih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Nadgradnja načela zakonitosti v ustavnosodni presoji

mag. Tea Melart, 2.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 26/2015Po objavi odločb Ustavnega sodišča št. Up-879/14, št. Up-889/14 in št. Up-883/14 z dne 20. aprila 2015 se postavlja vprašanje o pomenu in dometu načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Vsebino tega načela mora dobro poznati vsak kazenski sodnik in tožilec, če želi svojo funkcijo opravljati dobro in učinkovito. V nadaljevanju podajam svoja razmišljanja o pomenu načela zakonitosti in obravnavam vprašanje nadgradnje stališč v ustavnosodni presoji. V prispevku na kratko zajamem tudi primerjalnopravni vidik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Tri leta pogajanj

Dr. Mojca M. Plesničar, 2.7.2015

Kazenski postopek

Dr. Mojca M. Plesničar, Pravna praksa, 26/2015Pogajanja v naših kazenskih postopkih v formalni in neformalni obliki potekajo že od sredine leta 2012. Spremembe, ki jih je v naš kazenskopravni sistem vnesel nov institut z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), so velike in korenite. Ob tretji obletnici uvedbe je Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo ter PF Univerze v Ljubljani 19. junija v Ljubljani organiziral seminar, ki je ponudil odprt forum za razpravo o tem, ali in kako pogajanja dosegajo cilje, zaradi katerih so bila uvedena, ter kakšna je cena, ki jo kazenskopravni sistem plačuje za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Ekonomija, politika in morala

dr. Jože Mencinger, 18.6.2015

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 24-25/2015V tokratni kolumni sem nameraval obravnavati usodo osamosvojitvene lipe kot simbola poti in stranpoti slovenskega gospodarstva in politike po osamosvojitvi, ne pa Telekoma. Lipa, drevo z mehkim lesom in dolgim življenjem, je simbolično - gospodarsko ne najbolj pomembno - drevo. Kar nekaj lip je znanih: Najevnikova, Kolenčeva, Logarjeva, turjaška, lipa v Rutu, lipa v Vrbi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 45-46(3)
44(2) 42-43(2) 41(2) 39-40(1)
36-37(1) 34(1) 33(1) 31-32(2)
29-30(1) 28(2) 27(1) 26(2)
24-25(2) 22(1) 20-21(1) 19(1)
16-17(3) 15(1) 14(2) 13(1)
11-12(1) 10(1) 9(2) 7-8(1)
6(2) 5(2) 3-4(1) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2015(48)
> Januar(3) > Februar(5) > Marec(4) > April(7) > Maj(2) > Junij(3) > Julij(6) > Avgust(3) > September(2) > Oktober(3) > November(7) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov