O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Dopustnost vložitve odškodninskega zahtevka na področju prava javnih naročil

Alenka Antloga, 17.12.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 49-50/2015Nacionalna ureditev, ki pogojuje vložitev odškodninskega zahtevka zaradi kršitev pri oddaji javnega naročila brez predhodne objave javnega razpisa s predhodno vložitvijo zahteve za ugotovitev nezakonitosti postopka oddaje javnega naročila in s prekluzivnim rokom, lahko nasprotuje pravu EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Procesne pravice v boju proti terorizmu

Alenka Antloga, 17.12.2015

Varstvo človekovih pravic

Alenka Antloga, Pravna praksa, 49-50/2015V primeru pritožnikov Sultana Shera (1987), Mohammeda Rizwana Sharifa (1980) in Mohammeda Umerja Farooqa (1983) je senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) s šestimi glasovi proti enemu odločil, da ni prišlo do kršitve četrtega odstavka 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) glede postopka odločanja o podaljšanju pripora, in soglasno, da ni prišlo do kršitve 8. člena EKČP glede obsega pooblastil v odredbah za hišno preiskavo. V preostalem delu pritožbe ni obravnaval zaradi nedopustnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Miksanje glasbe ter varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rejc Žiga, Artnak Katja, 17.12.2015

Intelektualna lastnina

Žiga Rejc, Katja Artnak, Pravna praksa, 49-50/2015Javno predvajanje fonogramov se pojavlja v številnih oblikah in ob uporabi različnih tehničnih sredstev. Namen in delovanje večine teh je jasen in enoznačen, zato lahko v večini primerov predvajanja komercialnih fonogramov Zavod IPF, nosilec dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, plačilo ustreznega nadomestila uveljavlja v postopku, ki je z vidika tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena precej preprost. Pojavljajo pa se tudi nekateri kompleksnejši načini predvajanja fonogramov, katerih posledica ni nujno nastanek obveznosti plačila nadomestila Zavodu IPF - vendar pa slednjega hkrati tudi ni mogoče a priori izključiti. S tega vidika pa tudi, ker v zvezi s tem pravzaprav še ni sodne prakse, je zagotovo še posebej zanimivo t. i. miksanje glasbe, predstavitvi katerega je - skozi prizmo izpostavljenega problema - namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Banke, redno sodstvo in ustava

dr. Matej Avbelj, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2015V senci dramatičnih evropskih varnostnih vprašanj se v zadnjih tednih v Sloveniji odpirajo tudi pomembne ustavne dileme v razmerju med Državnim zborom in sodno vejo oblasti. Parlamentarna preiskovalna komisija (PPK) o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu si od državnih bank, ki smo jih že drugič sanirali davkoplačevalci, že nekaj časa prizadeva pridobiti sezname t. i. slabih kreditov. Pri tem je bila uspešna na okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, pri preiskovalni sodnici Deši Cener z ljubljanskega okrožnega sodišča pa je naletela na rdečo luč. Ta je v prepričanju, da je 13. člen v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) neustaven, prekinila postopek in zadevo predložila v odločanje Ustavnemu sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

(Ne)pristojnost Tržnega inšpektorata za nadzor v društvu

mag. Janko Arah, 19.11.2015

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 45-46/2015Zakon o tržni inšpekciji (ZTI) določa, da tržni inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence (1. člen). Če inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, izvajanje katerega nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti (prvi stavek 13. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Učinkovito sodno varstvo v pravu EU

dr. Matej Avbelj, 30.9.2015

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim je izšla knjiga dr. Alenke Berger Škrk Učinkovito sodno varstvo v pravu EU (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 352 strani). Avtorica se je do zdaj že dodobra uveljavila kot pronicljiva poznavalka prava EU in z najnovejšim delom ta svoj status le še utrjuje. Knjiga je vzoren monografski izdelek, ki pomembno dopolnjuje še precej podhranjeno slovensko pravno pisanje na področju prava EU, zato jo priporočam vsem, ki se pri delu, v teoriji ali praksi, začetnikom ali bolj izkušenim bralcem, srečujejo s pravom EU. Knjiga jih namreč ne bo pustila hladnih - in prav je tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Tržni inšpektorat ni upravičen do zaupnih bančnih podatkov na podlagi ZIN

mag. Janko Arah, 30.9.2015

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 38/2015Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je banki novembra in decembra 2014 poslal štiri zaprosila za dostavo izpiskov prometa na transakcijskem računu društva. Nobenega zaprosila ni posebej utemeljil, le v prvem je navedel, da zoper društvo vodi "upravni postopek" in da mu mora banka na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) posredovati zahtevano dokumentacijo. Banka je vsem zaprosilom nemudoma ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

Mateja Apohal, 10.9.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 35/2015Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Umiriti nihalo

dr. Matjaž Ambrož, 3.9.2015

Sodišča

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2015Ne tvegamo veliko, če zapišemo, da je problem gospodarske kriminalitete "kompleksen". Po etiološki plati namreč odpira globoka vprašanja o tako imenovanem človeškem bistvu in o kali iracionalnosti, ki je vanj zasejana. Če je namreč na konvencionalno premoženjsko kriminaliteto v številnih primerih mogoče gledati kot na racionalen človeški odziv na nepravična socialna prikrajšanja, so storilci resnejše gospodarske kriminalitete večinoma dobro situirani, eksistenčno preskrbljeni ljudje, za katere bi rekli, da jim "nič ne manjka". Seveda je ocena o tem, kdaj ti nič ne manjka, interpretativno zelo odprta; neprijetna lastnost človekovih potreb in stremljenj je namreč, da nimajo čvrste zgornje meje (poleg tega pa "dobra hrana spodbuja apetit"). Pa vendar je danes vsaj na deklarativni ravni splošno sprejeto, da "bogastvo ne prinaša sreče", vsaj tedaj ne več, ko so naše temeljne potrebe razmeroma zadovoljene. Zato imamo večinoma težave razumeti posameznika, ki mu gre dobro in bi lahko živel vsaj približek tistega, čemur pravimo mirno, plodno življenje, on pa si krčevito želi protipravne obogatitve, da bi jo prek by-pass družbe "plasiral" v davčno oazo. Ta pojav v nas prej kot ogorčenje sproža začudenje. Mikalo bi nas ugibati, da so na delu motni nagoni, emocionalna ali kulturna prikrajšanja, vendar se v spekulacijo te vrste ne moremo in ne želimo spuščati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Zadeva Patria: kontekst brez prava

dr. Matej Avbelj, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2015Svoj kritični zapis o (ne)ravnanju Ustavnega sodišča v zadevi Patria sem julija lani naslovil kot (ne)pravo v kontekstu, po najnovejšem razvoju dogodkov pa se sam ponuja boljši naslov. Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča v ustavnih pritožbah Up-879/14, Up-883/14 in Up-889/14 z dne 20. aprila 2015, bi bilo Patrio najbrž primerneje opisati kot kontekst brez prava. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so vsa v procesu udeležena redna sodišča kršila ustavno materialno jamstvo načela zakonitosti v kazenskem pravu; Vrhovno sodišče, še zlasti pa njegov predsednik, pa sta poleg vsega z objektivno pristranostjo kršila še človekovo pravico do poštenega sojenja. Zadeva, v kateri sta kršeni temeljni ustavni, pravzaprav civilizacijski pravni načeli, in to v primeru, v katerem je zaradi vpletenih oseb neposredno in posredno trpelo še načelo demokratične države, nedvomno zahteva skrbne in izčrpne strokovne analize. Temu je namenjen tudi ta prispevek, ki je razdeljen na tri dele. V prvem, bolj opisnem delu, predstavljam odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Patria; v drugem, bolj normativnem delu, pa se posvečam njeni kritični analizi. Tretji del je namenjen kontekstu, brez katerega zadeva Patria ne bi bila to, kar je, oziroma je morda sploh ne bi bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Dve zgodbi, dva svetova

dr. Matej Avbelj, 7.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 18/2015V teh dneh še in še praznujemo: dnevi Evrope, zmage, članstva v Evropski uniji. Preprosto pomlad in prebujenje. Praznovanje je del ritualov in rituali so predpostavka obstojne družbe; mejniki, okrog katerih se vrtimo, da bi sami sebi povedali svoje zgodbe, se osmislili, okrepili identiteto in zakoličili pot za naprej. Ti narativi, torej zgodbe, ki jih povemo o samem sebi, pa so vselej, še zlasti pa danes, močno povezane s prostorom, v katerem smo. Temeljna ločnica v Evropi, o tem sem se znova lahko prepričal na lastne oči, še naprej teče po črti nekdanje železne zavese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Žvižganje rakom

dr. Matej Avbelj, 5.3.2015

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2015V zadevi, ki je nekoč medijsko burila duhove, danes pa skoraj ne obstaja več, je prišlo do novega vznemirljivega razvoja dogodkov. Po poročanju nekaterih medijev se je pojavil t. i. žvižgač, ki že ve, kakšna bo končna odločitev Ustavnega sodišča. To naj bi v zadevi Patria, o kateri bo govor v nadaljevanju, našlo salomonsko rešitev. Ustavni pritožbi prvoobsojenega naj bi ugodilo tako, da bi iz razloga pristranskosti predsednika Vrhovnega sodišča razveljavilo njegovo odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti, druge akte, vključno s pravnomočno sodbo, pa naj bi pustilo nedotaknjene ter zadevo poslalo v ponovno odločanje Vrhovnemu sodišču. Ker me anonimno žvižganje ni nikdar zanimalo, kot učitelja prava pa me po naravi stvari skrbi, da naša pravna država ne bi šla dokončno rakom žvižgat, bom v tem prispevku analiziral, ali Ustavno sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso in minimalnimi standardi varstva človekovih pravic napovedano salomonsko rešitev sploh sme sprejeti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 47(1) 45-46(1) 38(2)
35(1) 34(1) 29-30(1) 19(1)
18(1) 9(1)

Leto objave

< Vsi
2015(13)
> Marec(1) > Maj(2) > Julij(1) > September(4) > November(1) > December(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov