O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tudi predhodne odredbe razveljavljajo, mar ne?

mag. Jurij Rovere, 17.12.2015

Civilni sodni postopki

mag. Jurij Rovere, Pravna praksa, 49-50/2015Ustavno sodišče je z odločbo v zadevi U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. novembra 2015 ugotovilo, da novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ni v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Miksanje glasbe ter varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rejc Žiga, Artnak Katja, 17.12.2015

Intelektualna lastnina

Žiga Rejc, Katja Artnak, Pravna praksa, 49-50/2015Javno predvajanje fonogramov se pojavlja v številnih oblikah in ob uporabi različnih tehničnih sredstev. Namen in delovanje večine teh je jasen in enoznačen, zato lahko v večini primerov predvajanja komercialnih fonogramov Zavod IPF, nosilec dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, plačilo ustreznega nadomestila uveljavlja v postopku, ki je z vidika tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena precej preprost. Pojavljajo pa se tudi nekateri kompleksnejši načini predvajanja fonogramov, katerih posledica ni nujno nastanek obveznosti plačila nadomestila Zavodu IPF - vendar pa slednjega hkrati tudi ni mogoče a priori izključiti. S tega vidika pa tudi, ker v zvezi s tem pravzaprav še ni sodne prakse, je zagotovo še posebej zanimivo t. i. miksanje glasbe, predstavitvi katerega je - skozi prizmo izpostavljenega problema - namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Vpliv evropskega prava na sodnike nove Evrope

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.12.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2015Dobrih deset let po veliki širitvi EU na vzhod in petindvajset let po padcu železne zavese je profesor evropskega prava z Univerze v Brugesu Michal Bobek zbral in uredil izredno zanimivo primerjalno študijo o vplivu te razširitve na sodnike, na njihovo miselnost in argumentacijo, na razvoj (nacionalnih) sodnih praks in pravosodnih sistemov v novih postkomunističnih članicah. Gre za EU Law in The Member States. Central European Judges Under the European Influence. The Transformative Power of the EU Revisited (Hart Publishing, Oxford in Portland, Oregon 2015, 449 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pet proti štiri

dr. Ciril Ribičič, 19.11.2015

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45-46/2015Pred leti je ustavno sodišče BiH s posebej tesno večino sprejelo pomembno odločitev o položaju konstitutivnih narodov. Bilo je pet proti štiri, vendar je eden od treh tujih ustavnih sodnikov, ki so skupaj s sodnikoma iz vrst Bošnjakov izglasovali odločitev, v "pritrdilnem" ločenem mnenju "odklonilno" kritiziral njeno temeljno izhodišče, po katerem je mogoče razveljaviti zakon na podlagi neskladja s preambulo ustave. Eden od petih glasov je bil torej na majavih tleh, vendar je tudi ta primer potrdil, da ostaja večina petih sodnikov, tudi če je komajda dosežena, magični ključ, ki odpira in zapira vsa vrata procesnega in vsebinskega odločanja, tudi kadar ustavno sodišče ne odloča v polni sestavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

(Ne)obveznost zagovora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela

Primož Rataj, 12.11.2015

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 44/2015Na Dnevih slovenskih pravnikov 8. in 9. oktobra v Portorožu je bilo na sekciji delovnega prava in socialne varnosti izpostavljeno vprašanje (ne)obveznosti delodajalca, da delavcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela omogoči zagovor. O trenutni ureditvi in sodni praksi so svoje pomisleke izrazili predavatelji in predstavniki delodajalskih organizacij, ki so skozi razpravo želeli podati enotno rešitev oziroma priti do nje. V prispevku želim predstaviti tudi lasten pogled na omenjeno temo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Kaznovanje za nespoštovanje

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.11.2015

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 42-43/2015Pred kratkim smo si imeli priložnost ogledati katero od tekem svetovnega prvenstva v ragbiju, zelo zanimivem športu, ki pa je za Slovence še vedno kar precej eksotičen, sploh če ga primerjamo recimo z nogometom. Prav ta primerjava je izredno pomenljiva, kajti na Otoku, rojstnem kraju obeh športov, velja rek, da je "rugbi huliganska igra, ki jo igrajo gentlemani, nogomet pa gentlemanska igra, ki jo igrajo huligani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nazaj v prihodnost

dr. Ciril Ribičič, 30.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2015V ustavnopravni stroki prevladuje prepričanje, da bi bilo bolje, da sodnikov ne bi volil državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako bi namreč stopila v ospredje strokovno znanje in usposobljenost kandidatov za opravljanje sodniške funkcije in zožile bi se možnosti za vnašanje političnih meril v postopek imenovanja. Sprememba je nujna zaradi uresničevanja neodvisnosti sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Položaj beguncev v kazenskem postopku v luči prakse ESČP in Ustavnega sodišča RS

Oštir Ana, Reven Rebeka, Gorkič Primož, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Oštir, Rebeka Reven in dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 36-37/2015Čemu posebej in drugače obravnavati položaj beguncev v kazenskem postopku? Kot bomo prikazali v nadaljevanju, so argumenti za drugačno obravnavanje dejanske narave, ki zaradi svoje intenzivnosti zahtevajo pravne rešitve, s katerimi naj se beguncem v kazenskem postopku zagotovi procesni položaj, primerljiv s procesnim položajem drugih domnevnih storilcev v kazenskem postopku. Zato si za boljše razumevanje za začetek poglejmo hipotetičen, vendar na resničnih okoliščinah utemeljen dejanski stan, ki naj osvetli specifičen položaj begunca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Upravno-procesne dileme 3 - v posebnih upravnih postopkih

dr. Iztok Rakar, 10.9.2015

Kultura in umetnost

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 35/2015Pri založbi Uradni list RS je nedavno izšla tretja monografija iz niza o upravno-procesnih dilemah, tokrat s področja izbranih posebnih upravnih postopkov - socialne varnosti, šolstva, prostora in gradenj, notranjih zadev ter davčnega in inšpekcijskega nadzora (avtorji: dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic in dr. Tina Sever, Ljubljana 2015, 448 strani). Monografije iz tega niza pomenijo nadgradnjo dela, opravljenega v okviru projekta Upravna svetovalnica, pri katerem sodelujeta Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Zalezovanje od tretje osebe v Sloveniji

Jasna Ribaš, 3.9.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jasna Ribaš, Pravna praksa, 34/2015Kazenski zakonik (KZ-1) sankcionira zalezovanje zgolj, če se to izvaja v okviru družine, kot jo opredeljuje Zakon za preprečevanje nasilja v družini (ZPND). Tako se kot družina šteje tudi zunajzakonska zveza (tudi če je ta že razpadla). V nadaljevanju pa si poglejmo izvrševanje zalezovanja zunaj družinskega okvira, torej zalezovanje s strani tretje osebe. Gre namreč za premalo obravnavano, zaznano in včasih tudi napačno razumljeno problematiko nasilja, čeprav lahko žrtvi povzroča hude posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Štipendija za deficitarne poklice - slepa ulica v sistemu štipendiranja

Žiga Rejc, 3.9.2015

PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 34/2015V zadnjih dneh avgusta je širša javnost - predvsem zaradi zapletov v zvezi s prijavo na javni razpis - iz medijev izvedela, da bo tisoč dijakom letos prvič dodeljena nova štipendija v slovenskem sistemu štipendiranja: štipendija za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendija). Ker naj bi štipendijo dodeljevali po pravilu kdor prej pride, prej melje, je namreč prišlo do zrušitve spletne strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, na kateri je bil objavljen tudi obrazec za prijavo. Zadevno spletno stran je samo v ponedeljek, 25. avgusta, ko se je začelo zbiranje prijav, do 11. ure namreč obiskalo kar 31.000 obiskovalcev. (Pravočasna) oddaja vloge za uspeh na razpisu bi bila tako lahko nekaterim kandidatom onemogočena, zato naj bi na resornem ministrstvu že razmišljali o razveljavitvi razpisa. Odločitev za tak način določanja kroga štipendistov pa ni edina posebnost te štipendije, ki kliče k vnovičnemu premisleku. Precejšnje neučinkovitosti vsebuje namreč tudi materialnopravna podlaga ureditve štipendije za deficitarne poklice. Poglejmo si na kratko, za katere neučinkovitosti gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Obseg zožitve pritožbenih razlogov zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde

Leon Recek, 27.8.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 33/2015V drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je predpisano: "Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka, sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, pa ne zaradi odločb iz 4. točke prejšnjega odstavka, če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde." Razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, odločbe iz 4. točke istega odstavka pa so odločba o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Mandatar za sestavo vlade

dr. Ciril Ribičič, 20.8.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 31-32/2015Temeljna značilnost delovanja sodobnih političnih sistemov je prevlada izvršilne oblasti nad zakonodajno. Ta prevlada ima zelo različne pojavne oblike. Ustavna zamisel o močnem predstavniškem telesu kot osrednji demokratični instituciji državne oblasti se v praksi deformira tako, da ima odločilno vlogo izvršilna oblast.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

S tujih knjižnih polic

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.8.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2015 Dispute Resolution in Sport; Athtelts, law and arbitration David McArdle (Routledge, London and New York, 2015, 179 strani) Knjiga nudi poglobljen uvid v prednosti športne arbitraže, ki prek Arbitražnega razsodišča za šp
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Delo otrok, mlajših od 15 let, med počitnicami

Brigita Rajšter Vranović, 2.7.2015

Delovna razmerja

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 26/2015Delo otrok, mlajših od 15 let, je po slovenski delovnopravni zakonodaji na splošno prepovedano, vendar isti zakon, ki določa prepoved, to je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v 211. členu določa tudi tri izjeme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Katalonija - moja dežela

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2015Avtonomna katalonska oblast si na številne izvirne načine prizadeva osvojiti kakšen milimeter na poti k večji samostojnosti in neodvisnosti. Privrženci osamosvajanja Katalonije nagovarjajo vse prebivalce Katalonije, starejše od 16 let, ne samo tiste, ki pripadajo katalonskemu narodu, govorijo katalonski jezik ali so pomembni za razvoj katalonske kulture. H krepitvi interesa Kataloncev za avtonomijo pa nehote veliko pripomorejo tudi španske oblasti z diskriminatornim obravnavanjem njihovih zahtev, na primer tako, da prepovedujejo referendumsko izjasnjevanje o položaju Katalonije. Tu vidim eno od podobnosti s slovenskimi izkušnjami iz obdobja, ko je Milošević prepričeval Slovence, da jim v Jugoslaviji živeti ni (bojkot slovenskih proizvodov, zanikanje pravice do samoodločbe, napoved o sprejemu nove ustave na vsejugoslovanskem referendumu itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Zdravstveno zavarovanje upokojenca v tujini

Staša Račnik, 18.6.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Staša Račnik, Pravna praksa, 24-25/2015• Kako upokojenec pridobi oziroma obdrži zdravstveno zavarovanje, če več let potuje po svetu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neodvisnost sodstva - pravica državljanov!

Janja Roblek, 4.6.2015

Sodišča, Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 22/2015Stopnjevanje napetosti zaradi odločitev sodnikov v konkretnih zadevah v javnosti in medijih kar ne pojenja. Vrstijo se napadi na sodnike, njihove bližnje, na njihovo premoženje, grožnje postajajo odkrite, na sodstvo se skuša vplivati tudi z grožnjami z bombnimi napadi. Skuša se ustvariti vtis, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj, po lustraciji sodnikov. Na drugi strani pa se ustvarja videz, da je javnosti dovoljeno prav vse, sodstvo pa nima ustreznih vzvodov, da bi se pred takim ravnanjem branilo in ga tudi sankcioniralo. V vsem tem se kaže nepoznavanje ali nerazumevanje vloge neodvisnosti sodstva in sodnikov v sistemu državne oblasti; gre za resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo

dr. Ciril Ribičič, 21.5.2015

Kultura in umetnost

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20-21/2015Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (Univerzitetna založba Anales) je lani izdala knjigo dr. Andraža Terška Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo (531 strani), njegovo prenovljeno doktorsko disertacijo, ki jo je pred sedmimi leti uspešno zagovarjal na PF Univerze v Ljubljani. Takrat je močno vznemiril privržence Kelsnove teorije o ustavnem sodišču kot negativnem zakonodajalcu, ko je na primer na strani 548 zagovarjal ustavnosodno pravotvorje z besedami: "Prvotno kakovostno razlikovanje med zakonodajalcem in ustavnim sodiščem je znatno omiljeno in redefinirano, kar se zgodi s transformacijo ali prehodom klasične liberalne paradigme in klasičnega načela stroge delitve oblasti v model socialne države in v načelo delitve oblasti, ki upošteva negativni in pozitivni značaj pravic, afirmativnost in vzdržnost, pristojnosti in obveznosti zakonodajalca in vlade. Ustavno sodišče in zakonodajalec tudi tekmujeta v ustvarjanju prava in v njegovi aplikaciji. A tega ne počneta izklučevalno, temveč soustvarjalno, na istih demeljih, s podobnimi orodji in (vsaj teoretično) z istim ciljem: aplikacijo ustavnih norm v aktivno družbeno dejanskost. Zakonodajalec prevzema vodilno vlogo v tem procesu, na drugi strani pa ima ustavno sodišče avtoritativno prednost ali prioriteto. Ustavno sodišče morda nima prve besede, ima pa zadnjo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Spremembe delovne zakonodaje na Madžarskem

Primož Rataj, 21.5.2015

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 20-21/2015Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 22. aprila 2015 na PF Univerze v Ljubljani udeležili strokovne razprave o konec decembra 2011 sprejetem madžarskem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Novi zakon naj bi, vsaj glede obsega novosti, pomenil izrazito spremembo prej veljavnega zakona iz leta 1992. Svoje strokovne poglede na nekatere rešitve v novem zakonu je kot uvod v razpravo podala gostujoča profesorica dr. Krisztina Ruzs Molnar s pravne fakultete v Szegedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Tokrat ni bilo težko biti Slovenec

dr. Ciril Ribičič, 7.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 18/2015Ni mi žal, da sem letošnji praznik upora proti okupatorju preživel v Hercegnovem. Skupaj s sodniki rednih, ustavnih in evropskih sodišč sem spremljal in ocenjeval zagrizene verbalne dvoboje med študentskimi ekipami najboljših pravnih fakultet z območja med Ljubljano in Tirano. Za letošnje tekmovanje moot court izbrani primer je omogočal presojo skladnosti policijskega registra, ki je zajel 4.000 Romov, z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Primer je omogočal ustvarjalno razpravo o razmerju med prizadevanji in pooblastili policije pri spopadanju s kriminalom ter pravicami manjšinske romske skupnosti in njenih pripadnikov do zasebnosti in nediskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ugotavljanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin v primeru sprejetega priznanja krivde in obseg sodbenih razlogov

Leon Recek, 23.4.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 16-17/2015V praksi prvostopenjskih sodišč je občasno zaznati dve izstopajoči lastnosti sodb, izrečenih na podlagi sprejetega priznanja krivde, danega na predobravnavnem naroku, glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za skromno obrazložitev, včasih celo brez dokazne ocene, in za opiranje na dokaze, ki na naroku za izrek kazenske sankcije niso bili izvedeni. Oglejmo si problematiko na primeru treh nedavnih odločb prvostopenjskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Članstvo Palestine v MKS in vprašanje državnosti

Rakovec Marko, Horvat Danijela, 23.4.2015

Kaznovalno pravo

dr. Marko Rakovec, Danijela Horvat, Pravna praksa, 16-17/2015S 1. aprilom 2015 je Palestina postala država članica Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Glede na nejasnost statusa državnosti Palestine se postavlja vprašanje, kaj tako članstvo pomeni za državnost Palestine in prihodnje delo MKS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Cilji in zadetki

dr. Vesna Bergant Rakočević, 16.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2015Pravkar je začel veljati "sodni peterček", torej sveženj zakonov o spremembah in dopolnitvah petih, recimo temu sistemskih predpisov s področja sodstva oziroma pravosodja. V javnosti se je govorilo celo o mali sodni reformi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(1) 45-46(1) 44(1)
42-43(1) 38(1) 36-37(2) 35(1)
34(2) 33(1) 31-32(2) 26(1)
24-25(2) 22(1) 20-21(2) 18(1)
16-17(2) 15(1) 11-12(2) 10(1)
6(2) 5(3) 3-4(1)

Leto objave

< Vsi
2015(34)
> Januar(1) > Februar(5) > Marec(3) > April(3) > Maj(3) > Junij(3) > Julij(1) > Avgust(3) > September(6) > November(3) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov