O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 25
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 606)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Sodišče EU nepristojno za odločanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško

Leonardo Rok Lampret, 6.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Splošni državni akti, simboli in prazniki

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 5/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je 31. januarja 2020 izdalo težko pričakovano odločitev o ugovoru nepristojnosti, ki ga je 21. decembra 2018 podala Republika Hrvaška. V zvezi z ugovorom nepristojnosti SEU je generalni pravobranilec v svojih sklepnih predlogih z dne 11. decembra 2019 zavzel stališče, da SEU ni pristojno za vsebinsko odločanje v sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, saj razsodba temelji na arbitražnem sporazumu, katerega podpisnici sta zgolj Republika Slovenija in Republika Hrvaška kot državi članici, ne pa tudi Evropska unija, in da arbitražne razsodbe še ni priznala Republika Hrvaška, kar pomeni, da Republika Hrvaška tudi ni priznala mej, ki jih je arbitražno sodišče določilo v arbitražni razsodbi. SEU je argumentom generalnega pravobranilca, s tem pa tudi argumentom Republike Hrvaške v celoti sledilo in se za reševanje spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izreklo za nepristojno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pisanje strokovnih člankov: med delavčevo pravico in delodajalčevimi interesi

Špela Lovšin, 12.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2019Varovanje poslovnih skrivnosti delodajalca je ena izmed temeljnih obveznosti, ki izvira iz delovnega razmerja. Upoštevajoč naravo omenjene obveznosti, je neizogibno, da njeno spoštovanje v določenih primerih pride v konflikt s pravico do svobode izražanja, varstvo katere zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Napotke za vzpostavljanje primernega ravnovesja v primeru takšnega konflikta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno podalo v sodbi v zadevi Herbai proti Madžarski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora po ZGD-1 skozi sodno prakso

Lampret Leonardo Rok, Neffat Domen, 21.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 45/2019V zadnjih desetih letih je nastala zanimiva sodna praksa o odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja in nadzora. Med drugim je vpeljala in vsebinsko napolnila podlago iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) s pravilom poslovne (podjetniške) presoje (ang. business judgment rule). Predstavljava nekatere sodne odločitve, ki zlasti z vidika poslovne presoje ključno prispevajo k razumevanju odškodninske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ter razvoju sodne prakse na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pravica do odvetnikove svobode izražanja ponovno pred ESČP

Špela Lovšin, 7.11.2019

Človekove pravice, Odvetništvo in notariat

Špela Lovšin, Pravna praksa, 42-43/2019V nedavni sodbi v zadevi L. P. in Carvalho proti Portugalski je ESČP presojalo utemeljenost posega v pravico do svobode izražanja odvetnikov, kadar je odvetniku s sodbo naloženo plačilo odškodnine sodniku, ki je zaradi podane žaljive izjave pri opravljanju odvetniškega poklica proti odvetniku vložil tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Obrazložitev upravne odločbe pri odločanju po prostem preudarku

Leonardo Rok Lampret, 24.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Leonardo Rok Lampret, Pravna praksa, 40-41/2019V upravnem postopku se običajno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po končanem postopku pa upravni organ izda upravno odločbo. V članku obravnavam obrazložitev kot sestavino upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Dodatek na delovno dobo in zaposljivost starejših delavcev

Špela Lovšin, 26.9.2019

Delovna razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 36/2019Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa, da vsakemu delavcu pripada dodatek za delovno dobo, njegova višina pa se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ob podatku, da je Slovenija ena izmed držav članic EU z najmanjšim deležem zaposlenih, starih med 55 in 64 let (leta 2018 je ta delež znašal 47 odstotkov), se pojavi pomislek, ali na velikost omenjenega deleža vpliva tudi obveznost delodajalca, da mora delavcu izplačevati dodatek za delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Lampret Leonardo Rok, Neffat Domen, 19.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 34-35/2019Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Poslovna skrivnost po ZJN-3

Borut Leskovec, 5.9.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Pravna praksa, 33/2019Od pomladi je v veljavi novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), katerega poglavitne novosti so bile v Pravni praksi že predstavljene in s katerim naj bi se celovito uredilo področje poslovne skrivnosti. Na prvi pogled je v postopkih javnega naročanja varstvo poslovne skrivnosti bolj obstranskega pomena, vendar se je treba zavedati, da lahko imajo protipravna razkritja poslovnih skrivnosti hude posledice za ponudnike, za kar so lahko naročniki odškodninsko odgovorni. Na področju javnega naročanja ZPosS ni prinesel bistvenih sprememb, ker Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) varstvo poslovne skrivnosti ureja specifično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

XVII. Dnevi civilnega in gospodarskega prava (2.)

Petra Lamovec Hren, 20.6.2019

Ostalo

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 24-25/2019Tigri v Sloveniji niso ravno običajni, a slovensko pravo pozna vsaj dva - brezzobega tigra in papirnatega tigra. O slednjem je bilo govora na XVII. Dnevih civilnega in gospodarskega prava. Prvi dan je bil predstavljen že v Pravni praksi št. 21-22/2019. Drugi dan konference je bil namenjen temam obligacijskega in civilnega procesnega prava. Poleg predstavitve teoretičnih izhodišč in problematike v zvezi s posameznimi instituti so nekatera predavanja temeljila na povsem praktičnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Stanko Lapajne (1878-1941): imeti svoj glas

dr. Karmen Lutman, 6.6.2019

Pravoznanstvo

dr. Karmen Lutman, Pravna praksa, 21-22/2019Stanko Lapajne velja za enega največjih slovenskih civilistov in utemeljitelja mednarodnega zasebnega prava pri nas. Kot redni profesor za obče državljansko ter meddržavno zasebno in kazensko pravo je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani poučeval od leta 1920, v letih 1932 in 1933 pa je bil tudi njen dekan. S svojim obširnim znanstvenim opusom je spodbudil pravni napredek na področju splošnega civilnega in mednarodnega zasebnega prava, cilj njegovega dela pa je bil, kot sam zapiše, "izkoristiti vsak dober teoretični izsledek za popolnejšo normo legis ferendae".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Žrtvovanje: življenje v fašistični milici

dr. Jernej Letnar Černič, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 21-22/2019Alessandro Orsini v svoji knjigi Žrtvovanje: življenje v fašistični milici (v izvirniku Sacrifice, My Life in a Fascist Militia, Cornell University, 2018) opisuje vsakodnevno življenje v fašistični milici, ki jo imenuje Žrtvovanje, ki je bila do zdaj udeležena v številnih primerih nasilja. Orsini prikazuje njene člane kot študiozne, razmišljujoče in umirjene, zelo nasprotno od stereotipnih predstav o fašistih kot o preprostih, divjih in neukih nasilnežih. V knjigi je zakril identiteto gibanja in njegovih članov tako iz spoštovanja do njegovih članov kot tudi iz varnostnih razlogov. Iz podobnih razlogov knjiga še do danes ni izšla v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Prvo svetovalno mnenje ESČP: (ne)uresničena pričakovanja

Špela Lovšin, 23.5.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 20/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča dne 10. aprila 2019 izdal prvo svetovalno mnenje na podlagi Protokola št. 16 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), v katerem se je opredelilo do vprašanja o priznanju pravnega razmerja med staršem in otrokom, in sicer med otrokom, ki je bil rojen v tujini na podlagi dogovora o gestacijskem nadomestnem materinstvu, in med ciljno materjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Bolniški stalež - delitev bremena med delodajalci in javnimi blagajnami po Evropi

Špela Lovšin, 4.4.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Špela Lovšin, Pravna praksa, 14/2019Nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe je eden izmed institutov, ki odražajo socialno funkcijo delovnopravne zakonodaje. Ker se od 30. dne odsotnosti sredstva za izplačevanje takšnega nadomestila črpajo iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se v javnih razpravah pogosto zastavlja vprašanje, koliko sredstev je namenjenih za izplačevanje nadomestila plače za bolniško odsotnost in ali je obstoječa ureditev v Sloveniji primerna za vzdržnost javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zaporna kazen za razžalitev v medijih - le še preteklost?

Špela Lovšin, 28.3.2019

Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 13/2019V nedavni sodbi v zadevi Sallusti proti Italiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) obravnavalo vprašanje, ali izrek kazni zapora zaradi kaznivega dejanja razžalitve v medijih predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem - poenotenje na ravni EU?

Špela Lovšin, 21.2.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 8/2019Evropska komisija je 26. aprila 2017 izdala predlog Direktive o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (v nadaljevanju Direktiva), ki je prvi zakonodajni predlog v okviru novega evropskega stebra socialnih pravic. Predlog Direktive zasleduje dva specifična cilja, in sicer: (1) izboljšanje dostopa do ureditev za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot so dopusti in prožne ureditve dela, ter (2) povečanje deleža moških, ki izrabijo dopust iz družinskih razlogov in prožne ureditve dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Sodno varstvo poslovnih skrivnosti

Levovnik Jure, Gostiša Eva, 21.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jure Levovnik, Eva Gostiša, Pravna praksa, 8/2019V prejšnjem prispevku sva predstavila novo materialnopravno ureditev poslovnih skrivnosti, ki jo prinaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ("Direktiva") in ki bo prenesena v slovenski pravni red z novim Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Tokrat se bova posvetila še prihodnji ureditvi sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(606)

Leto objave

2020(3) 2019(23) 2018(19) 2017(11)
2016(9) 2015(8) 2014(11) 2013(19)
2012(19) 2011(13) 2010(25) 2009(27)
2008(37) 2007(53) 2006(70) 2005(28)
2004(17) 2003(20) 2002(34) 2001(24)
2000(25) 1999(34) 1998(25) 1997(26)
1996(18) 1995(2) 1994(1) 1993(1)
1992(1) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKL MNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov