O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Snemanje telefonskih pogovorov

Sonja Strle, 18.7.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 28-29/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede pravne podlage, na kateri bi telefonska centrala lahko upravičeno snemala pogovor med operaterjem in stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Vidiki varstva potrošnikov pri urejanju vplivnostnega marketinga v Sloveniji

Dženeta Schitton, 21.3.2019

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12/2019Evropska zakonodaja in zakonodaje držav članic so se v preteklih desetletjih postopoma razvijale in sledile razvoju komunikacijskih tehnologij in v zadnjem času tudi množičnih spletnih storitev in družbenih omrežij. Tako so v obstoječo zakonodajo že bili vpeljani instituti, prilagojeni dejstvu, da je splet prevzel velik delež komunikacije med posamezniki in podjetji z javnostjo. V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vplivnostni marketing, kot ga trenutno ureja Nemčija, ter pravni okvir, ki ga je nedavno postavila Evropska unija. Na tej podlagi lahko analiziramo dejansko stanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Obdelava osebnih podatkov pri pošiljanju paketov

Sonja Strle, 13.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 48/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z zaprosilom za mnenje, v katerem sprašuje, ali se mora stranka spletnega trgovca, ko posreduje svoje podatke, strinjati z uporabo podatkov za pošiljanje paketa in z arhiviranjem teh podatkov? Ali je privolitev potrebna tudi za pošiljanje e-novic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prikrito oglaševanje vplivnežev - primer Nemčije

Dženeta Schitton, 13.12.2018

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 48/2018V prejšnjih dveh prispevkih sem obravnavala vplivnostni marketing, ki je nastal kot posledica razvoja družbenih omrežij in vsesplošne digitalizacije družbenih razmerij. Tako imenovani "vplivneži" lahko svoje zamisli, mnenja in priporočila brez kakršnekoli cenzure posredujejo velikemu številu sledilcev. Čim več sledilcev imajo, tem bolj so za podjetja zanimivi tudi kot sredstvo oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Ali odprtost interneta pomeni konec današnje demokracije?

Sonja Strle, 22.11.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 45-46/2018"Razvoj interneta nas je navdal z upanjem, da bo ustvaril odprt, demokratičen in dostopen prostor ter omogočil večjo vključenost posameznikov in skupnosti v družbene in politične procese. Trendi na spletu, družbenih omrežjih in mednarodne zlorabe aplikacij in celotnih platform pa nas navdajajo z dvomom". S temi besedami je dr. Ali Žerdin odprl Slovenski forum o upravljanju interneta, ki sta ga 23. oktobra 2018 organizirala Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Arnes in inštitut Digitas, in tako že na začetku predstavil dilemo o razmerju med odprtostjo interneta in demokratičnostjo družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Novi Gradbeni zakon notarjem povzroča sive lase

Harb Ana, Samardžić Marko, 21.6.2018

Gradbeništvo

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 24-25/2018S 1. junijem 2018 je začel veljati novi Gradbeni zakon (GZ). Ta v prvem odstavku 93. člena ureja posebne prepovedi, ki se nanašajo na nedovoljene objekte in neskladno rabo objekta. Določa, da so za takšne objekte med drugim prepovedana naslednja dejanja: (1) vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, (2) uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, (3) promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, ter (4) overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov. Prepovedi se odredijo z odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju z navedenim, so nični, razen če so predpisani ali odrejeni na podlagi GZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Pravna vprašanja, povezana z vplivnostnim marketingom

Dženeta Schitton, 29.3.2018

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12-13/2018Pravna razprava o temah, povezanih s t. i. influencerji oziroma vplivneži, se začne pri pravnih prazninah, ki so jih ustvarile spremembe na področju spleta na globalni ravni. Dejansko gre za novo vejo marketinga, ki postaja vse bolj priljubljena in tudi bolj učinkovita od klasičnih marketinških orodij. Kako opredeliti novo dejavnost, da bo njena ureditev postala skladen del obstoječe pravne ureditve, in kako spremeniti obstoječo zakonodajo, da bo zmožna odgovoriti na vse sodobne izzive, ki nam jih prinaša razvoj na tem področju, je trenutno zelo aktualno vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF?

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 27.9.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Spet o odškodnini za zamujene ali odpovedane lete po pravu Unije: višina odškodnine je neodvisna od števila vmesnih prestopov

Zoran Skubic, 21.9.2017

Obligacije, Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2017Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike, tj. tri- ali večurne, zamude so izredno dinamično področje prava EU, vsaj kar zadeva razvoj sodne prakse Sodišča (EU). Letimo pač (skoraj) vsi. Zato ne čudi, da skoraj ne mine leto, ko Sodišče ne bi izdalo več odmevnih sodb na tem področju. V enem zadnjih primerov se je tako ukvarjalo z vprašanjem, kako v luči uredbe o odškodnini za letalske potnike dejansko meriti razdaljo odpovedanega ali zamaknjenega leta, če gre za posredno letalsko povezavo med odhodnim in namembnim letališčem. Z drugimi besedami, ali v primeru prekomerne zamude ali odpovedi leta po uredbi kot prizadeti potnik dobim manj v primeru, če gre za neposreden let med ljubljanskim letališčem Jožeta Pučnika in amsterdamskim letališčem Schiphol, kot pa v primeru, če se vmes za par ur ustavim še na züriškem Klotnu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Novi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)

Branka Sedmak, 10.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, TRGOVINA

Branka Sedmak, Pravna praksa, 5/2017Državni zbor je 22. novembra 2016 sprejel nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je začel veljati 3. decembra 2016, uporabljati pa se začne 3. marca 2017. Drugače od svojega predhodnika (ZPotK-1), ki je imel, vključno s prehodnimi in končnimi določbami, 45 členov, ima novi zakon kar 110 členov. V nadaljevanju je prikazanih nekaj novosti, ki jih uvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Pričakovane omejitve tečajnih tveganj za potrošnike pri posojilih v tuji valuti

Branka Sedmak, 2.4.2015

Banke, zavodi, TRGOVINA

Branka Sedmak, Pravna praksa, 13/2015Obstoječe potrošniške kreditne pogodbe, vezane na švicarski frank (v čisti valuti ali vezane na valutno klavzulo), praviloma ne določajo mehanizma za pretvorbo valute kredita v domačo valuto ali drugega mehanizma za omejitev valutnega tveganja. Tudi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1) ne določa mehanizmov za omejitev tveganj, povezanih z najemom posojil v tuji valuti. Spremembe na tem področju se obetajo s prenosom Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 v pravni red Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zaračunavanje prtljage potnikom v letalskem prometu: stvar tržnega dogovora ali nepošten pogoj po pravu EU?

Zoran Skubic, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2014Posedanje po letališčih je za marsikoga precej naporen del službenega vsakdana. Predčasni prihodi, varnostni pregledi, predvsem pa venomer mučno prekladanje ročne in manj ročne prtljage z merjenjem in tehtanjem dostikrat občutno parajo živce. Potem pa se ti zgodi, da ti kak "nizkocenovni" letalski prevoznik vsak dodatni centimeter ali presežni kilogram še mastno zaračuna. Pa to (res) sme? Z drugimi besedami, je tako početje skladno z Uredbo 1008/2008 o skupnih pravilih zračnega prevoza, primarnega pravnega vira EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu? Tako niti ne preseneča, da je špansko sodišče pred kratkim povprašalo Sodišče (EU), ali načelo prostega določanja cen iz prvega odstavka 22. člena Uredbe 1008/2008 nasprotuje domači zakonodaji, ki letalskim družbam prepoveduje zaračunavanje oddaje potniške prtljage na podlagi izbirnega doplačila. Z drugimi besedami, ali nizkocenovne letalske družbe, kot so Vueling, Ryanair, easyJet ali Germanwings, ravnajo v nasprotju s pravom EU, ko zaračunavajo oddajo in prevoz prtljage potnikov kot izbirno - tj. "nadstandardno" - storitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Je manjkajoči izdelek v akciji že sam po sebi nepoštena poslovna praksa?

Zoran Skubic, 16.1.2014

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 2/2014Pravo varstva potrošnikov, ki je praktično izključno predmet regulacije prava EU, kljub zelo razviti sodni praksi Sodišča (EU) še vedno odpira nova vprašanja in pravne dileme. To niti ni presenetljivo, saj gre za segment prava, s katerim se državljani EU tudi največ srečujemo v vsakdanjem življenju. Sodišče je bilo tako pred kratkim soočeno z vprašanjem, ali je mogoče (nepravilno) oglaševalno potezo trgovca, katere edina posledica je, da potrošnik obišče njegovo trgovino, že zgolj na podlagi tega dejstva šteti kot nepošteno poslovno prakso po Direktivi 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu. Odgovor je (seveda) pritrdilen. Ne zgolj nakup, že vsak (sprovociran) obisk trgovine šteje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Potrošniki in zavajajoče poslovne prakse: ko trgovca niti poklicna skrbnost ne ekskulpira

Zoran Skubic, 3.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2013Kot postaja marsikomu vse bolj jasno - razen, žal, pogosto potrošnikom samim - pridobiva pravo varstva potrošnikov vse bolj absolutistične poteze, sploh nasproti trgovcem (ponudnikom). Gre za pravni poligon, na katerem EU že dolgo časa igra glavno, države članice pa zgolj stranske vloge. Potrošnik je (bil?) v moderni postindustrijski družbi v razmerju s ponudnikom z gospodarsko, informacijsko in izkustveno prevladujočim položajem nedvomno podrejena pogodbena stranka. Zato je visoka raven njegove zaščite nedvomno utemeljena in upravičena, saj drugače na tem segmentu težko govorimo o dejanski enako(pravno)sti pogodbenih strank. Pri tem pa se tehtnica justice nedavne prakse Sodišča (EU) že nevarno nagiba v breme potrošnikovih sopogodbenikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(46)

Leto objave

2019(10) 2018(7) 2017(4) 2015(1)
2014(2) 2013(2) 2012(1) 2010(2)
2009(1) 2006(1) 2004(1) 2003(1)
2002(1) 2001(4) 2000(1) 1999(1)
1998(3) 1996(2) 1992(1)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov