O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 164)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (1.)

Maček Patricij, Scortegagna Kavčnik Nina, Ravnikar Šurk Urša, Strle Sonja, 24.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Nina Scortegagna-Kavčnik, Urša Ravnikar-Šurk, Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019V Portorožu so od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra, potekali 45. Dnevi slovenskih pravnikov v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe LEXPERA (GV Založba). Program je obsegal 10 sekcij in okroglo mizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije

Sonja Strle, 24.10.2019

Ostalo

Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019"Umetna inteligenca je pojem, ki je pljusknil čez robove ozkega tehničnega sveta in ima aplikacije tudi v pravu." S temi besedami je pravnik in kriminolog dr. Aleš Završnik otvoril prvo jesensko šolo z naslovom Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije, ki je potekala med 25. in 27. septembrom 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Dogodek sta organizirala Inštitut za kriminologijo in PF Univerze v Ljubljani, na njem pa je 18 predavateljev obravnavalo vprašanja in dileme, ki jih umetna inteligenca prinaša na različna pravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Kakšna bo Pravna fakulteta prihodnosti?

dr. Grega Strban, 14.3.2019

Ostalo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 11/2019Univerza v Ljubljani tako kot Pravna fakulteta, ena izmed njenih ustanovnih članic, letos postaja centenaria (stoletnica). Nekaj zapisov v tej reviji je v prejšnjih mesecih že bilo posvečenih njeni ustanovitvi in razvoju. Poznavanje zgodovine je pomembno. Omogoča nam jasnejšo opredelitev sedanjosti, hkrati pa nekoliko odstira tančico nevednosti, za katero se skriva prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Teorija vs. praksa - položaj in vpliv kazenskopravnega akademika v pravni družbi

Jan Stajnko, 7.2.2019

Ostalo

Jan Stajnko, Pravna praksa, 5-6/2019Pravniško društvo v Mariboru že tradicionalno vsak prvi četrtek v mesecu na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja, ki povezujejo tako pravnike iz prakse in akademike kot tudi uveljavljene pravnike in študente prava. Tudi 10. januarja je druženje potekalo v luči povezovanja teorije in prakse. Pod naslovom Teorija vs. praksa - položaj in vpliv kazenskopravnega akademika v pravni družbi je namreč predaval dr. Miha Šepec, docent za področje kazenskega prava na PF Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva

Borut Smrdel, 24.1.2019

Ostalo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 4/2019V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) opredeljena kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Da je DKOM neodvisen organ pravnega varstva, ki je po svojem položaju (samostojnost, neodvisnost) in funkciji (reševanje sporov med strankami) primerljiv s sodnimi organi (tribunal v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije), je potrdilo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C-296/15.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dr. Janko Ferk: Šestdeset let brez predaha

Zoran Skubic, 13.12.2018

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2018"2. avgust [1914]. Nemčija je Rusiji napovedala vojno. Popoldne plavalna šola." S tem dnevniškim zapisom pesnika, pravnika in pisatelja Franza Kafke se zaključi uvodna stran romana "Cesar je vojsko odposlal", ki je nedavno nastala izpod rok našega zamejskega rojaka, čezmejno priznanega literata, pesnika, pisatelja, prijatelja, esejista in jurista, dr. Janka Ferka, ki prav te dni praznuje okroglo obletnico. In prav s prvopisanim Kafko je bila in še vedno je povezana življenjska in literarna pot dr. Ferka. Druži ju enaka in enakovredna ljubezen tako do literature kot tudi do pravne misli, ki se še zdaleč ni zaustavila po podelitvi doktorata pravnih znanosti. Ustvarjalna iskrica, ki jo je v Ferku kot takrat še nedoletnem mladeniču zanetilo prvo srečanje s Kafkinim "Procesom",se je namrečkaj kmalu razplamtela v ustvarjalno ihto, ki ji (še) ni videti konca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2018 (2.)

Osojnik Maks David, Jamšek Primož, Scortegagna Kavčnik Nina, 8.11.2018

Ostalo

Maks David Osojnik, Primož Jamšek, mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 43/201810. sekcija Novosti in prihodnji pravni izzivi pokojninskega zavarovanja v Sloveniji Maks David Osojnik "V tem trenutku se nahajamo pred velikimi demografskimi in tehnološkimi izzivi. Staro prebivalstvo skokovito narašča, število preb
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Odziv avtorja na odmev ministrstva

Zoran Skubic, 24.5.2018

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2018"V PP št. 18 ste v zvezi z mojim člankom "Kdaj je arbitražna klavzula v sporazumih BIT a priori v nasprotju s pravom EU", ki je bil objavljen v PP št. 12-13/2018 opozorili na "vsaj dve napačni informaciji", in sicer v sklepu tega članka. Zahvaljujem se za možnost, da podam dodatna pojasnila. Ob konč
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni red na prepihu

dr. Jože (Joseph) Straus, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože (Joseph)-Straus, Pravna praksa, 39-40/2017Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Študijska ekskurzija študentov ljubljanske Pravne fakultete v ZDA 2017

Branislava Sara Mitrović, 18.5.2017

Ostalo

Branislava Sara-Mitrović, Pravna praksa, 19/2017Od 17. marca do 2. aprila 2017 je v okviru predmeta Bančništvo, zavarovalništvo in finančni trgi potekala že tradicionalna dvotedenska strokovna ekskurzija v Združene države Amerike, ki se je je udeležilo 28 študentov drugega, tretjega in četrtega letnika ter magistrskega študija pod vodstvom in v skrbni organizaciji prof. dr. Janeza Kranjca in prof. dr. Franja Štiblarja. Obisk institucij, o katerih smo do sedaj lahko samo brali, predvsem pa srečanja z ljudmi na odgovornih položajih ter pogovor z njimi so obogatili in poglobili naše dosedanje znanje ter nam dali neprecenljivo širino pri razumevanju prava in sorodnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Latinizmi v angleških pravnih besedilih

Nataša Skubic, 8.12.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2016V zadnjem terminološkem kotičku v tem letu se bom znova dotaknila teme, o kateri sem bolj obširno pisala pred leti, saj se vedno znova izkaže, da ugotovitev, da vprašanje uporabe latinskih pravnih pojmov v angleščini, slovenščini ali katerem koli drugem jeziku ni nikoli popolnoma razrešeno, še kako
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Priloga (II)

Nataša Skubic, 24.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Priloga (I)

Nataša Skubic, 10.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 43/2016V tem in prihodnjem kotičku bom poskušala streti enega trših prevajalskih orehov, in sicer, kako prevesti pojem priloga v angleščino. Na voljo so številne možnosti. Izbrala sem pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider, ker jih v pravnih besedilih zasledimo najpogosteje. Vsakega od njih bom opredelila in poskušala prikazati razlike ter razmerja med njimi. Slovenski pojem priloga je zelo splošen in zajema zelo različne priloge (oziroma dodatke, dopolnila, anekse) k zelo različnim dokumentom. V angleščini so zgoraj našteti pojmi praviloma bolj določni, čeprav so razlike med njimi kdaj zelo majhne, nekateri se lahko uporabljajo kot sopomenke, prav tako se pojmi v različnih državah uporabljajo različno. Vprašanje razmejitve med njimi je eno bolj zanimivih v angleški pravni terminologiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Dnevi slovenskih pravnikov 2016 (1.)

Scortegagna Kavčnik Nina, Maček Patricij, Lulić Anita, 27.10.2016

Ostalo

Nina Scortegagna-Kavčnik, Patricij Maček, Anita Lulić, Pravna praksa, 41-42/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Preživnina in preživljanje

Nataša Skubic, 14.10.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 39-40/2016Preživnina je eden od pomembnejših institutov družinskega prava. V slovenskem pravu poznamo dolžnost preživljanja med zakonci tako v času trajanja zakonske zveze kot po razvezi zakonske zveze, med zunajzakonskimi partnerji in partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako so starši dolžni preživljati svoje otroke (praviloma do polnoletnosti), polnoletni otroci pa so, pod določenimi pogoji, dolžni preživljati svoje starše. V vseh zgoraj naštetih primerih se v slovenščini enotno uporablja pojem preživnina in šele iz sobesedila je razvidno, za kakšno preživnino gre. V angleščini pa se za različne vrste preživnin uporabljajo različni izrazi. V nadaljevanju se bom ukvarjala z angleškima pojmoma maintenance in support, ki se v družinskem pravu najpogosteje uporabljata za preživljanje oziroma preživnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odvzem in zaseg (II)

Nataša Skubic, 22.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Premoženje in premoženjska korist

Nataša Skubic, 1.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 34/2016V prejšnjem kotičku sem opredelila tri institute kazenskega prava, in sicer odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in zaseg predmetov. Poskušala sem najti angleške ustreznice za pojma odvzem in zaseg. Ugotovila sem, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna in se ne uporabljata dosledno. V tem kotičku bom nadaljevala s pojmoma premoženje in premoženjska korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odvzem in zaseg

Nataša Skubic, 19.8.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu se pojma odvzem in zaseg uporabljata v različnih sobesedilih. Osredotočila sem bom na odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki sta urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ter na zaseg predmetov, ki je ureje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Socialno delo

Nataša Skubic, 14.7.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 28/2016S prevajanjem pojma socialno delo v angleščino ni večjih težav. Prevedemo ga kot social work. Večje težave so pri njegovi opredelitvi, saj enotne opredelitve ni, poleg tega se te nenehno spreminjajo in so bolj ali manj (ne)popolne in zato deležne številnih kritik. Ena od najpogosteje navajanih je mednarodna opredelitev strokovnega socialnega dela, ki sta jo leta 2014 sprejeli Mednarodna zveza socialnih delavk in delavcev (IFSW) ter Mednarodna zveza šol za socialno delo (IASSW). Dostopna je na http://ifsw.org .
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Rejništvo

Nataša Skubic, 23.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 25-26/2016V prejšnjem kotičku sem pisala o posvojitvi kot posebni obliki varstva mladoletnih otrok, v tem kotičku pa nadaljujem z rejništvom kotposebno obliko varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši ali skrbniki. Te osebe so lahko tudi otrokovi sorodniki, medtem ko v slovenskem pravnem redu za rejništvo ne šteje vzgoja in oskrba v zavodu. Rejništvo je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v svoji biološki družini. Rejništvo je urejeno v dveh zakonih, in sicer v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki vsebuje splošne določbe o institutu, in v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), ki podrobneje ureja vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posvojitev

Nataša Skubic, 9.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2016Posvojitev je eden od temeljnih institutov družinskega prava. Družinsko pravo ali v angleščini family law je v slovarju Black's Law Dictionary opredeljeno kot posebno pravno področje, znotraj katerega so urejeni zelo raznoliki instituti, na primer zakonska zveza (marriage), razveza zakonske zveze (divorce), posvojitev (adoption), skrbništvo in preživljanje otrok (child custody and support), očetovstvo (paternity), mladoletniško prestopništvo (juvenile delinquency). Za družinsko pravo oziroma pravo družinskih razmerij se v angleščini uporablja tudi izraz domestic-relations law. Pojem družinska razmerja lahko v angleščino prevedemo kot domestic relations ali kot family relations, pri čemer je slednja možnost po mojem mnenju bolj natančna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Socialna varnost

Nataša Skubic, 19.5.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 20-21/2016Izrazja s področja prava socialne varnosti do zdaj skoraj nisem obravnavala. V tokratnem kotičku bom začela z osnovno terminologijo s tega področja, in sicer s pojmi socialna varnost, socialno varstvo, socialno zavarovanje in socialna zaščita. Pojmi se v praksi pogosto uporabljajo nedosledno ali kot sopomenke, čeprav to niso, razlog za to pa je zagotovo tudi dejstvo, da niti v mednarodnih aktih niti v slovenski zakonodaji niso izrecno opredeljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Prosti preudarek

Nataša Skubic, 5.5.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 18/2016Pojem prosti preudarek označuje pravico državnega organa, da v primerih, ko ni mogoče vnaprej predvideti vseh pravno pomembnih dejanskih okoliščin, presodi, katera rešitev najbolj ustreza pravno zavarovanemu javnemu interesu glede na značilnosti konkretnega primera. Odločanje po prostem preudarku je omejeno na najnujnejše primere, ki so najpogosteje v pristojnosti upravnih organov (Leksikon Cankarjeve založbe, Pravo, 2003). Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku mora biti določeno v zakonu. Zakon o splošnem upravnem postopku odločanje po prostem preudarku ureja v okviru načela zakonitosti in v tej zvezi med drugim določa,da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo organu dano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Pobot

Nataša Skubic, 14.4.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 15/2016Pobot oziroma kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti. V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima do upnika, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen). Pobot je torej način prenehanja obveznosti med strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik (vzajemnost terjatev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Delo na domu

Nataša Skubic, 24.3.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 12-13/2016Delo na domu oziroma delo od doma, delo na daljavo oziroma teledelo so prožne oblike zaposlitve, ki so v različnih pravnih sistemih urejene že dlje časa, tudi v slovenskem. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je bila urejena že v prejšnjem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), ureditev pa je ostala enaka tudi v veljavnem zakonu (ZDR-1), v katerem je delo na domu opredeljeno kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Oseba, ki dela na domu ali na daljavo po določilih ZDR-1, ima status delavca in sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, v kateri so določene enake pravice in obveznosti kot za delavce, ki delajo v prostorih delodajalca, z nekaterimi posebnostmi, ki jih določa zakon za to obliko pogodbe o zaposlitvi (68. do 72. člen ZDR-1).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(164)

Leto objave

2019(5) 2018(3) 2017(2) 2016(19)
2015(21) 2014(24) 2013(15) 2012(1)
2011(3) 2010(3) 2009(3) 2008(4)
2007(12) 2005(1) 2004(2) 2003(2)
2002(6) 2001(3) 2000(3) 1999(5)
1998(2) 1996(1) 1995(5) 1994(2)
1993(5) 1992(7) 1991(5)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov