O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 405)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Podnebne spremembe v luči mednarodnega in prava EU

Sonja Strle, 14.3.2019

Varstvo okolja

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, ki zadevajo celotno človeštvo. Ker je pojav tako obsežen, ga je treba obravnavati tako na ravni posamezne države kot tudi v okviru prava EU in mednarodnega prava. Izzive spopadanja s problematiko podnebnih sprememb v mednarodnem prostoru je v okviru tridnevne konference Pravo in podnebne spremembe, ki je potekala od 20. do 22. februarja 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani, nazorno predstavila prof. dr. Vasilka Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Možni postopki držav proti drugi državi po pravu EU

Sonja Strle, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019"Zlata je doba napočila prva: brez prava, zakonov, čisto po lastnem nagibu, gojila je čast in poštenje. Kazen in strah sta bila še neznana, ni moč bilo brati groženj." Z verzom rimskega pesnika Ovida je prof. dr. Verica Trstenjak začela predavanje, ki sta ga 17. januarja 2019 v City hotelu Ljubljana organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravniško društvo Ljubljana. Obdobje zlate dobe, kjer pravo in zakoni niso bili potrebni, danes predstavlja utopijo. Živimo namreč v družbi, kjer vsakodnevno prihaja do kršitev pravnega reda. Da bi se temu izognili, moramo uporabljati čim učinkovitejše pristope. Čas Marije Terezije in Napoleona, ko so države spore reševale z vojaško strategijo in pošiljanjem soldatov, je preteklost. Danes so temu namenjena pravna sredstva, zato je članicam EU na voljo več pravnih postopkov, ki temeljijo na različnih procesnih predpostavkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Komunikacijska zasebnost pri pregonu lažjih kaznivih dejanj

Zoran Skubic, 8.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2018Zakonita hramba telekomunikacijskih podatkov je v Uniji v stanju pravne negotovosti vsaj od odmevne sodne razveljavitve Direktive 2006/24 o hrambi podatkov. Sodišče (EU) je namreč s sodbo v zadevi Digital Rights Ireland (DRI) v aprilu leta 2014odločilo, da pravila te direktive preprosto prekomerno posegajo v temeljno pravico spoštovanja zasebnega življenja in seveda varstva osebnih podatkov slehernika. In to kljub dejstvu, da je deklariran namen tovrstne hrambe (zgolj?) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in seveda učinkovit pregon "hudih" kaznivih dejanj, kamor spadata predvsem organizirani kriminal in terorizem. Odziv predvsem sodnih vej oblasti v državah članicah je bil skoraj takojšen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Aktualne razprave Komisije ZN za mednarodno pravo o vlogi kogentnih norm mednarodnega prava (ius cogens)

Srovin Coralli Ana, Bukor Christian, 12.10.2018

Organizacija Združenih narodov

Ana Srovin-Coralli, Christian Bukor, Pravna praksa, 39-40/2018Na letošnjem zasedanju Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo (v nadaljevanju komisija), ki se je zaključilo 10. avgusta v Ženevi, je med člani komisije veliko pozornosti pritegnilo poročilo o normah ius cogens. Kljub temu da so razprave o tej tematiki potekale tako v New Yorku kot v Ženevi, bo neposredni predmet obravnave v tem prispevku zgolj drugi del debate, ki se je odvijal v Švici. Prav tam so namreč letošnje debate dosegle svoj vrh in se tudi uspešno zaključile.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

(So)odgovornost skrbnikov Facebook strani za oboževalce po pravu Unije

Zoran Skubic, 27.9.2018

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2018Nedavni izbruh škandala v zvezi s poslovno navezavo multinacionalke Facebook s sedaj že nekdanjim britanskim podjetjem Cambridge Analytica je še tako laičnemu in bežnemu spremljevalcu družbenega dogajanja dokončno razgalil nevarnosti digitalne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Nemčiji

Maša Setnikar, 27.9.2018

Kaznovalno pravo

Maša Setnikar, Pravna praksa, 36-37/2018Po predstavitvi primerjalnopravne raziskave zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi in prikazu ureditve v Kanadi danes predstavljam ureditev v Zvezni republiki Nemčiji. Rezultati so pokazali, da v preučevani kategoriji primerov brez dokazanih pripornih nevarnosti kanadska sodišča zahtevku za začasno zadržanje pravnomočne kazni zapora do končne odločitve o pravnem sredstvu ugodijo v več kot 76 odstotkih primerov. Pri tem kot temelj za zadržanje zadostuje že (grozeči) poseg v osebno prostost kot posledica dosojene kazni zapora. Takšno varstvo svobode je ravno nasprotno ustaljeni doktrini slovenskih sodišč. Slovensko Ustavno sodišče na primer za zadržanje zahteva poseg v človekove dobrine, ki presegajo poseg v osebno svobodo kot sestavni del pravnomočne obsodbe oziroma kazni zapora. Na temelju posega v osebno svobodo ni Ustavno sodišče še v nobenem primeru ugodilo zahtevku za začasno zadržanje, na temelju težko popravljivih posledic posega v druge dobrine pa le enkrat. Tudi pred Vrhovnim sodiščem so tovrstni primeri vnaprejšnjih začasnih zadržanj redki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Kriza mednarodnega sistema zaščite beguncev in možne rešitve

Ana Samobor, 20.9.2018

Varstvo človekovih pravic

Ana Samobor, Pravna praksa, 35/2018Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je 14. in 15. maja 2018 gostoval prof. dr. James C. Hathaway, eden najpomembnejših strokovnjakov na področju azilnega prava. V okviru modula Jeana Monneta "Migracijsko in azilno pravo v Evropi", ki ga na fakulteti vodi doc. dr. Samo Bardutzky, je najprej predaval študentom, obisk pa je zaključil z javnim predavanjem z naslovom "Kriza mednarodnega sistema zaščite beguncev in možne rešitve".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo kot obrambo pred dajatveno tožbo pred sodiščem druge države

dr. Jorg Sladič, 30.8.2018

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 32/2018Švicarsko zvezno sodišče (najvišje sodišče v Švici) je sprejelo pomembno sodno odločbo glede vprašanja pravnega interesa za negativno ugotovitveno tožbo, kadar v Švici tožnik vloži tožbo na ugotovitev, da odškodninska odgovornost ne obstaja, zato da bi starejša ugotovitvena tožba preprečila kasnejšo dajatveno tožbo v Angliji. Do sedaj se je evropska sodna praksa ukvarjala z vprašanjem starejše negativne ugotovitvene tožbe v državi A in kasnejše dajatvene tožbe v državi B zgolj pri vprašanju litispendence dveh postopkov v dveh državah. Pomen te sodbe za Slovenijo je v besedilu Luganske konvencije, saj omenjena švicarska sodba zahteva, da se o njej izjavijo tudi slovenska sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Odškodnina za zamujen ali odpovedan let v primeru najema tujega letala s posadko

Zoran Skubic, 23.8.2018

Promet in zveze - zračni promet, Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2018Težko bi našli ožji segment prava Unije, ki je v razmeroma kratkem času za prizadetega posameznika doživel toliko pomembnih odločitev Sodišča EU, kot je to prav korpus skupnih pravil odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude. Letimo namreč (skoraj) vsi, sploh v poletnem času, ko si marsikdo privošči oddih v oddaljenih krajih. Večje povpraševanje po letih zlasti v poletnem času pa ponudnike letalskih prevozov sili v optimizacijo poslovnih procesov in s tem seveda tudi pripadajočih resursov. Če ne gre drugače, je treba manjkajoče kapacitete najeti pri drugih letalskih prevoznikih. Vse lepo in prav, a kaj se zgodi, če pride pri izvedbi tovrstnega leta do zamude pri prihodu, ki je daljša od treh ur, in posledično do (pavšalne) odškodninske odgovornosti "dejanskega letalskega prevoznika" po Uredbi št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike? Ali mora prizadeti letalski prevoznik v primeru, da je let, ki ga je rezerviral pri enem letalskem prevozniku, dejansko pa ga je izvršil drugi letalski prevoznik, odškodninski zahtevek po Uredbi nasloviti na prvega ali na drugega naslovnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del)

Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ni vsak "glen" a priori "scotch whisky"

Zoran Skubic, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2018Žgane pijače in Sodišče Evropske unije imajo precej zanimivo zgodovino. Če je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še precej neznano jabolčno žganje Calvados v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sodobnega luksemburškega sodišča in s tem pravzaprav tudi prava Unije, kot ga poznamo danes, pa je bilo v nedavni odločitvi neposredni predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač (uredba) nekoliko manj prelomno vprašanje. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in v kolikšni meri je (sploh) mogoče švabski enosladni (ang. single malt) viski s poreklom iz (seveda) Nemčije poimenovati s pridevkom "glen", ne da bi to nedopustno stopilo na prste geografski zaščiti škotskih proizvajalcev viskija, ki so znani po pregovorni bojevitosti. Vse našteto z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a vseeno precej povprečnega potrošnika seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Visoke pete na sodišču

Zoran Skubic, 5.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2018Težko bi bilo najti nedaven primer, ki bi doživel toliko postopkovnih zapletov, kot jih je obravnavana zadeva velikega senata Sodišča EU, ki se sicer nanaša na registracijo blagovne znamke Skupnosti. Redko se namreč zgodi, da luksemburško sodišče po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca s sklepom ponovno odpre ustni del postopka. Še redkeje pa se pripeti, da mora pravobranilec v isti zadevi nato podati še dopolnilne sklepne predloge. Tovrstne obravnave so praviloma deležni zgolj najbolj zapleteni in strokovno zahtevni primeri. A zapletenost (in zahtevnost) je mogoče najti tudi v na videz najbolj vsakdanjih pojavnih oblikah, kot so to recimo čevlji z visokimi petami, ki so (praviloma) namenjeni ženskim nogam. Sodišče je nedavno v razširjeni sestavi obravnavalo na videz preprosto vprašanje, tj. ali je po pravu Unije kot blagovno znamko mogoče zaščititi čevelj z visoko peto, katere bistveni (a ne nujno a priori preprost) razlikovalni znak je dejstvo, da je peta na zunanji, vidni strani obarvana z značilno rdečo barvo. Odgovor Sodišča na to vprašanje je bil pritrdilen. Poglejmo, zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Pravica do odškodnine za zamujen ali odpovedan let

Zoran Skubic, 21.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2018Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude so vedno bolj obširen korpus (razlag) pravil prava Unije, med katerimi je seveda najpomembnejša prav sodna praksa Sodišča EU. In prav sedaj, ko je poletje tako rekoč pred vrati, število letalskih potnikov narašča iz dneva v dan, s tem pa seveda tudi gneča "jeklenih ptic". Povezovalni leti, tj. etapni leti, ki jih letalski prevoznik deloma opravi bodisi z več lastnimi letali bodisi prek drugega letalskega prevoznika, ki nima sklenjene neposredne pogodbe s potnikom, so že kar stalnica sodobnega letalskega potniškega prevoza. Zlasti v primeru, ko se letalski prevoz opravi s pomočjo več vmesnih postankov, pa utegnejo daljše zamude postati precej realna možnost za povprečnega potnika. Pravo EU, zlasti pa Uredba št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike, v primeru večje zamude prizadetemu potniku daje več pravic, zlasti gre seveda za znesek pavšalne denarne odškodnine. Toda kaj se zgodi s to pravico, če gre za let s končno destinacijo v državi izven Unije, prav tako pa je v državi izven Unije tudi eden od "etapnih" ciljev povezovalnih letov? Jo potnik (res) izgubi? Prav o tem vprašanju je v nedavni sodbi odločalo Sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obredni zakol živali brez predhodnega omamljanja v verske namene

Zoran Skubic, 14.6.2018

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2018Skrb za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, predvsem pa skrb za to, da pri zakolu ne trpijo prekomerno, je sistemski del korpusa pravnih pravil slovenskega prava vsaj od sprejetja Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) v prvotnem besedilu v letu 1999. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli izvedbi dveh uredb prava Unije: Uredbe o zaščiti živali med prevozom ter Uredbe o zaščiti živali ob njihovi usmrtitvi (v nadaljevanju uredba). Prav v zvezi s slednjo pa je Slovenija leta 2013 izkoristila možnost, da v ZZZiv določi nekatera strožja pravila. Tako je z novim drugim odstavkom 25. člena ZZZiv določila, da mora biti ne glede na uredbo, točneje ne glede na njen člen 4(4), predhodno omamljenje živali izvedeno tudi pri vsakem obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo. Prav ta določba ZZZiv pa je bila pred kratkim napadena pred našim Ustavnim sodiščem, češ da (očitno) krši versko svobodo. Skoraj v istem času kot na Beethovnovi ulici št. 11 pa se je podobna sodna bitka glede že navedene določbe uredbe odvijala tudi na Bulvarju Konrada Adenauerja št. 45 v Luksemburgu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(405)

Leto objave

2019(12) 2018(27) 2017(33) 2016(33)
2015(42) 2014(49) 2013(45) 2012(28)
2011(21) 2010(17) 2009(30) 2008(49)
2007(13) 2006(1) 2001(1) 1998(1)
1994(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov