O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 417)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Nacionalna identiteta kot sredstvo za omejevanje pravice do osebnega imena?

Jeršič Mark, Sajovic Kristina, Samobor Ana, Tacer Lucija, 14.5.2020

Varstvo človekovih pravic

Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer, Pravna praksa, 19/2020Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije

Zoran Skubic, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"?

Zoran Skubic, 26.3.2020

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Dodatek za vrhunske športnike samo za državljane?

Zoran Skubic, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2020Prosto gibanje delavcev v Uniji zajema kar dve od njenih štirih temeljnih svoboščin, tj. pravice do prostega pretoka tako oseb kot tudi storitev. Vse svoboščine skupaj predstavljajo bistvo te povezave že od leta 1957. Skupnega notranjega trga, ki je conditio sine qua non Unije, si brez izpolnjevanja tudi te predpostavke sploh ni mogoče predstavljati. A kar naj bi bilo a priori samoumevno, se zna v nacionalnih ureditvah držav članic včasih kar hitro porazgubiti. Ozkosrčnost nacionalnih zakonodajalcev namreč pogosto ne pozna meja, ali bolje rečeno, jih ponekod precej lahkomiselno ponovno postavlja. So pa tudi mejni primeri. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo slovaško ureditev, ki vrhunskim športnikom, ki so v času nekdanje skupne češkoslovaške države dosegli najvišja priznanja, a so se pozneje kljub prebivališču na Slovaškem odločili za češko državljanstvo, zgolj zaradi tega dejstva odreka dodatke in ugodnosti (do katerih so sicer tovrstni športniki s slovaškim državljanstvom upravičeni).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

dr. Saša Sever, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

10. obletnica Listine EU o temeljnih pravicah

Sonja Strle, 23.1.2020

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2020Dne 5. decembra 2019 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom 10 let Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta jo organizirala Pravniško društvo Ljubljana in Slovensko društvo za evropsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Podnebne spremembe v luči mednarodnega in prava EU

Sonja Strle, 14.3.2019

Varstvo okolja

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, ki zadevajo celotno človeštvo. Ker je pojav tako obsežen, ga je treba obravnavati tako na ravni posamezne države kot tudi v okviru prava EU in mednarodnega prava. Izzive spopadanja s problematiko podnebnih sprememb v mednarodnem prostoru je v okviru tridnevne konference Pravo in podnebne spremembe, ki je potekala od 20. do 22. februarja 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani, nazorno predstavila prof. dr. Vasilka Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Možni postopki držav proti drugi državi po pravu EU

Sonja Strle, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019"Zlata je doba napočila prva: brez prava, zakonov, čisto po lastnem nagibu, gojila je čast in poštenje. Kazen in strah sta bila še neznana, ni moč bilo brati groženj." Z verzom rimskega pesnika Ovida je prof. dr. Verica Trstenjak začela predavanje, ki sta ga 17. januarja 2019 v City hotelu Ljubljana organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravniško društvo Ljubljana. Obdobje zlate dobe, kjer pravo in zakoni niso bili potrebni, danes predstavlja utopijo. Živimo namreč v družbi, kjer vsakodnevno prihaja do kršitev pravnega reda. Da bi se temu izognili, moramo uporabljati čim učinkovitejše pristope. Čas Marije Terezije in Napoleona, ko so države spore reševale z vojaško strategijo in pošiljanjem soldatov, je preteklost. Danes so temu namenjena pravna sredstva, zato je članicam EU na voljo več pravnih postopkov, ki temeljijo na različnih procesnih predpostavkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Komunikacijska zasebnost pri pregonu lažjih kaznivih dejanj

Zoran Skubic, 8.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2018Zakonita hramba telekomunikacijskih podatkov je v Uniji v stanju pravne negotovosti vsaj od odmevne sodne razveljavitve Direktive 2006/24 o hrambi podatkov. Sodišče (EU) je namreč s sodbo v zadevi Digital Rights Ireland (DRI) v aprilu leta 2014odločilo, da pravila te direktive preprosto prekomerno posegajo v temeljno pravico spoštovanja zasebnega življenja in seveda varstva osebnih podatkov slehernika. In to kljub dejstvu, da je deklariran namen tovrstne hrambe (zgolj?) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in seveda učinkovit pregon "hudih" kaznivih dejanj, kamor spadata predvsem organizirani kriminal in terorizem. Odziv predvsem sodnih vej oblasti v državah članicah je bil skoraj takojšen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(417)

Leto objave

2020(10) 2019(14) 2018(27) 2017(33)
2016(33) 2015(42) 2014(49) 2013(45)
2012(28) 2011(21) 2010(17) 2009(30)
2008(49) 2007(13) 2006(1) 2001(1)
1998(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov