O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 68
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1688)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

dr. Saša Sever, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Soglasje za nadurno delo nad 170 ur

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020• Ali mora zaposleni za vsakokratno preseganje kvote nadurnega dela podpisati izjavo ali je dovolj, da jo podpiše, ko doseže kvoto 170 nadur, in izjava zadostuje do preseganja 230 nadur?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Društvo za medijsko kulturo v mednarodnem projektu YOU4EU o informacijah javnega značaja

Erce Maruša, Velički Patrik, Stajnko Jan, 20.2.2020

JAVNO OBVEŠČANJE

Maruša Erce, Patrik Velički, Jan Stajnko, Pravna praksa, 7/2020Člani Društva za medijsko kulturo, ki deluje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in mu predseduje asistent za kazensko pravo Jan Stajnko, smo se prijavili na projekt YOU4EU in v sklopu natečaja Sodelovanje državljanov 2.0 idejno zasnovali aplikacijo, ki bi pripomogla k večji participaciji državljank in državljanov pri vključevanju v demokratično odločanje. Naša ideja je vsebovala pomožno mobilno aplikacijo, ki bi posameznika vodila skozi stopnje izpolnjevanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prijavljena ideja ni bila uvrščena med finalne projekte, smo pa bili člani društva prek organizacije PINA povabljeni, da se udeležimo mednarodnih debat na temo vključevanja državljanov v različne procese znotraj EU oz. na temo relevantnih izzivov znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odpoved odpravnini v poravnavi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Obligacije, Civilni sodni postopki

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Minimalna višina malice in prevoza za šoferja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delodajalčeva glavna dejavnost je 49.410 (cestni tovorni promet). Včasih je veljala kolektivna pogodba za cestni tovorni promet, ki pa ne velja več. • Koliko mora delodajalec dati delavcu nadomestila za malico in prevoz? • Koliko mora delavec prejeti plače, kadar je na vožnji po tujini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Dan prenehanja pogodbe na podlagi sporazuma

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delavcu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma. V njem smo zapisali, da "20. decembra 2019 preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi". • Na kateri dan mu preneha delovno razmerje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Dopustno zaračunavanje ogrevanja skupnih prostorov v etažni lastnini

Zoran Skubic, 6.2.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2020Etažna lastnina kot pravni institut, ki ga v našem prostoru poznamo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, Slovencem še vedno povzroča kar precej preglavic, zlasti v praksi. Težave z določitvijo in (so)uporabo tovrstne lastnine pa ne pestijo le slovenskega, temveč tudi druge pravne sisteme, na primer bolgarskega. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo več vprašanj, ki so se nanašala na pravično razdelitev stroškov ogrevanja skupnih prostorov v okviru etažne lastnine, in sicer z vidika Direktive 2011/83 o pravicah potrošnikov ter direktiv 2006/32 in 2012/27 o energetski učinkovitosti. Je torej v skladu s področnim pravom EU nacionalna ureditev, ki določa, da morajo etažni lastniki zgradb v etažni lastnini, oskrbovani iz omrežja za daljinsko ogrevanje, prispevati k plačilu stroškov ogrevanja, čeprav ga ti v svojih stanovanjih nato dejansko ne uporabljajo? In nadalje, ali je v luči direktiv 2006/32 in 2012/27, ki države članice zavezujeta, da obračun energije za končne odjemalce odmerjajo "na podlagi dejanske porabe", dopustna ureditev, ki določa, da se del teh stroškov med etažnimi lastniki deli glede na kriterij ogrevane prostornine svojih stanovanj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Popravek plače brez pobotne izjave

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5/2020Delodajalec je ugotovil, da je delavcu pri plači za prejšnji mesec pomotoma obračunal višji dodatek za delovno dobo, kot mu pripada po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. • Ali za popravke pri obračunu plače delodajalec potrebuje tudi pobotno izjavo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Ali je šolar z odločbo o posebnih potrebah "zmerno, težje ali težko duševno prizadet otrok" za namen KPDBS?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.1.2020

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2020Po Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije delavcu pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadetega otroka. • Kako in na podlagi česa lahko delodajalec ve, kdaj delavec izpolni ta pogoj? • Ali zadošča odločba Zavoda RS za šolstvo o otrokovih posebnih potrebah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Nadomestilo plače za dopust takoj po končani bolniški

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.1.2020

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3/2020Delavec se je po večletni odsotnosti (1. julij 2014-31. december 2018) zaradi bolezni vrnil na delovno mesto. Prvi dan po vrnitvi (1. januar 2019) je pričel z izrabo letnega dopusta. • Kako naj delodajalec obračuna nadomestilo delavčeve plače za letni dopust?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

10. obletnica Listine EU o temeljnih pravicah

Sonja Strle, 23.1.2020

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2020Dne 5. decembra 2019 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom 10 let Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta jo organizirala Pravniško društvo Ljubljana in Slovensko društvo za evropsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Primanjkljaj opravljenih ur ob prenehanju delovnega razmerja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020Delavec je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je imel delavec ob prenehanju delovnega razmerja minus ur. • Ali mu delodajalec lahko manko ur odtegne od zadnje plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov - popravek

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja, Plače v gospodarstvu

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020V PP, št. 46/2019 je bil objavljen moj odgovor na vprašanje, ali lahko delodajalec delavcem v pogodbi o zaposlitvi določi osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, ker delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna podoba dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Česa iz ZDR-1 delodajalec ne sme urediti v pravilniku

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020Kolektivna pogodba dejavnosti, ki nas zavezuje, se je z novim letom prenehala uporabljati. V podjetju želimo pravice delavcev ohraniti na ravni, kot jih je določala kolektivna pogodba, zato bomo sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih. • Katerih pravic in obveznosti delavca in delodajalca, ki so bile določene v kolektivni pogodbi dejavnosti, v pravilniku ne smemo določiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Dopustnost omejitve javnih naročil v korist podizvajalcev

Zoran Skubic, 16.1.2020

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2020Problematika pravičnega poplačila podizvajalcev kot gospodarskih subjektov, ki za izbranega ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali okvirni sporazum), dobavljajo blago ali izvajajo storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila, ima tudi v Slovenji precej dolgo brado. Zlasti v času zadnje finančne in gospodarske krize so se pokazale številne pomanjkljivosti kriterija najnižje cene "za vsako ceno", ki so jih na koncu na svojih plečih prepogosto najbolj čutili prav (ne)poplačani podizvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 68 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1688)

Leto objave

2020(23) 2019(163) 2018(131) 2017(114)
2016(89) 2015(90) 2014(105) 2013(103)
2012(55) 2011(60) 2010(60) 2009(72)
2008(83) 2007(74) 2006(37) 2005(24)
2004(22) 2003(23) 2002(40) 2001(50)
2000(15) 1999(27) 1998(41) 1997(18)
1996(32) 1995(41) 1994(22) 1993(30)
1992(23) 1991(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov