O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 67
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1672)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Primanjkljaj opravljenih ur ob prenehanju delovnega razmerja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020Delavec je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je imel delavec ob prenehanju delovnega razmerja minus ur. • Ali mu delodajalec lahko manko ur odtegne od zadnje plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov - popravek

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja, Plače v gospodarstvu

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020V PP, št. 46/2019 je bil objavljen moj odgovor na vprašanje, ali lahko delodajalec delavcem v pogodbi o zaposlitvi določi osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, ker delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna podoba dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Česa iz ZDR-1 delodajalec ne sme urediti v pravilniku

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.1.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2020Kolektivna pogodba dejavnosti, ki nas zavezuje, se je z novim letom prenehala uporabljati. V podjetju želimo pravice delavcev ohraniti na ravni, kot jih je določala kolektivna pogodba, zato bomo sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih. • Katerih pravic in obveznosti delavca in delodajalca, ki so bile določene v kolektivni pogodbi dejavnosti, v pravilniku ne smemo določiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Dopustnost omejitve javnih naročil v korist podizvajalcev

Zoran Skubic, 16.1.2020

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2020Problematika pravičnega poplačila podizvajalcev kot gospodarskih subjektov, ki za izbranega ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali okvirni sporazum), dobavljajo blago ali izvajajo storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila, ima tudi v Slovenji precej dolgo brado. Zlasti v času zadnje finančne in gospodarske krize so se pokazale številne pomanjkljivosti kriterija najnižje cene "za vsako ceno", ki so jih na koncu na svojih plečih prepogosto najbolj čutili prav (ne)poplačani podizvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Revizijska kontrola poslovanja

Sonja Strle, 19.12.2019

Revizija, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obdelave osebnih podatkov ob izvedbi revizijske kontrole poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Dogovorna uporaba kolektivne pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.12.2019

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2019Delodajalca bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, če bi imela razširjeno veljavnost. • Ker bi se raje ravnal po kolektivni pogodbi dejavnosti kot po internem pravilniku, sprašuje, ali se lahko v pogodbi o zaposlitvi z delavcem dogovori, da bosta uporabljala kolektivno pogodbo za njegovo dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delavec za dneve, ko neupravičeno ne pride v službo, ne dobi plače

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.12.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2019Delavca štiri dni ni bilo v službo. Razloga delodajalcu ni sporočil. Niti po vrnitvi na delo ni povedal, zakaj ga ni bilo. Bolniškega lista ni prinesel. Delodajalec šteje, da je bil delavec neupravičeno odsoten. • Ali mu je delodajalec dolžan za te štiri dni izplačati plačo, čeprav ni delal?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič, 19.12.2019

Obligacije, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2019Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

"Kmečki strah" - volk samotar kot časopisna senzacija leta 1913 v slovenskih deželah

Zoran Skubic, 12.12.2019

Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2019Ob nedavnih medijsko odmevnih peripetijah v zvezi z interventnim odstrelom zveri je na mestu razmislek, ali se zgodovina nemara ne ponavlja. Problematika presežne populacije zverjadi na Slovenskem je bila že zaradi dejstva, da smo vedno bili precej gozdna dežela, vselej aktualna. Že zato je za "trezen" pregled potreben tudi še kak pogled nazaj. Skorajda histerično poročanje medijev v zvezi z domnevnimi ali celo dejanskimi napadi zveri ni pretirana novota. Če se ozremo samo malo v nedavno preteklost in iščemo podobne zgodbe, ne moremo mimo letnice 1913 ter peripetij v zvezi s pojavom t. i. "Bauernschrecka" oziroma "Kmečkega strahu". Gre za nekoč najbolj "udarno" zgodbo, ki pa jo je iz naslovnic časnikov kaj kmalu odpihnil vrtinec bližajoče se vojne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Napačno odmerjen letni dopust

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.12.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2019Delodajalec je ugotovil, da je v več preteklih letih delavcem odmerjal premalo letnega dopusta. • Kako lahko delodajalec napako popravi za nazaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pobot regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.12.2019

Delovna razmerja, Obligacije

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2019Delavci so pri delodajalcu kupili njegove izdelke s popustom, nato pa so podali pobotno izjavo na pobot regresa za letni dopust. • Delodajalec sprašuje, ali je možen le pobot plače ali tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pogovarjamo se o evtanaziji

Špela Kogovšek Sajovic, 12.12.2019

Kultura in umetnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 48/2019Evtanazija, ki je predmet recenziranega dela, je ukrep, s katerim pacienta na njegovo izrecno željo usmrtimo, ker tako pacient kot tudi zdravnik sodita, da je nadaljevanje življenja v trpljenju manj vredno od neobstoja. Pomembno je, da evtanazijo ločimo od uboja in naravne smrti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Raz)druženi v boju proti korupciji - kje smo in kam gremo?

dr. Alma Sedlar, 5.12.2019

Uprava

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 47/2019Ob devetem decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so v številnih državah organizirani dogodki, katerih namen je opozoriti javnost na družbeni problem korupcije in na pomen boja proti njej. Osrednja tema letošnjega dneva je opolnomočenje mladih kot bodočih voditeljev in znanilcev sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Osnova za nadomestilo, če delodajalec delavcu izplača nižjo plačo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.12.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2019Delodajalcu je promet zelo upadel, zato je delavcem nekaj časa vsak mesec izplačeval le polovično plačo in pripadajoče prispevke (za polovico). • Katero plačo, dejansko izplačano ali osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, bo ZZZS štel kot osnovo za nadomestilo plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.11.2019

Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 46/2019V podjetju imamo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje nas nobena kolektivna pogodba dejavnosti. • Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določimo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku

Zoran Skubic, 28.11.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Igor Strnad, 28.11.2019

Sodišča

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 46/2019Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Naknadno izplačana odpravnina po upokojitvi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec se je upokojil 24. januarja 2019. Delodajalec mu ob upokojitvi odpravnine ni izplačal. Sedaj (novembra 2019) sta dosegla dogovor o izplačilu odpravnine. • Delodajalec sprašuje, povprečje katerih plač mora upoštevati pri izračunu v novembru 2019?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 67 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1672)

Leto objave

2020(6) 2019(163) 2018(131) 2017(115)
2016(89) 2015(90) 2014(105) 2013(103)
2012(55) 2011(60) 2010(60) 2009(72)
2008(83) 2007(74) 2006(37) 2005(24)
2004(22) 2003(23) 2002(40) 2001(50)
2000(15) 1999(27) 1998(41) 1997(18)
1996(32) 1995(41) 1994(22) 1993(30)
1992(23) 1991(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov