O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 66
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 1638)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Sporne spremembe Zakona o nepremičninskem posredovanju

Boštjan Sedmak, 19.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Sedmak, Pravna praksa, 34-35/2019Državni zbor RS (DZ) je 12. julija 2019 po skrajšanem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-C). Po tem, ko je Državni svet izglasoval odložilni veto, je Državni zbor o predlogu ponovno odločal in predlog sprejel celo v času parlamentarnih počitnic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pomen prevoda tožbe pri vročanju sodnih pisanj med državami članicami EU

dr. Jorg Sladič, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 34-35/2019Uredba (ES), št. 1393/2007, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES), št. 1348/2000, v 5. členu določa pravice prejemnika pisanj, kadar pisanje ni prevedeno. Pravic in dolžnosti odpošiljatelja ta uredba ne določa. To pravno praznino je zapolnila sodba Višjega deželnega sodišča v Frankfurtu. Njeno bistvo je, da ima odpošiljatelj izbiro vložiti prevod tožbe, ki se vroča v tujini, vendar pa ne ravna z dolžno skrbnostjo, če je nujno vročanje v drugo državo članico in tožbi ni priložen prevod ter naknadno na poziv sodišča vseeno vztraja pri prevodu, zaradi česar je tožba vročena šele eno leto po nastopu zastaranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Posebnosti športa v pravu

Stanec Špela, Milanović Luka, 19.9.2019

Šport in organizacije

Špela Stanec, Luka Milanović, Pravna praksa, 34-35/2019V mednarodni športnopravni stroki se že desetletje odvija debata, ali je športno pravo samostojna pravna panoga ali pa je zgolj del civilnega, upravnega in delovnega prava, pri čemer se osnovna pravna pravila le tolmačijo skozi prizmo posebnosti športa. Avtorja se bova v tem članku posvetila predvsem interpretaciji pravnih norm ter ob upoštevanju posebnosti športa in analizi sodne prakse slovenskih in tujih sodišč ter mednarodnih športnih arbitražnih razsodišč predstavila pravni okvir, znotraj katerega je mogoče pravne norme na športnopravnem področju tolmačiti drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Sosed izvaja videonadzor

Sonja Strle, 19.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 34-35/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede ravnanja svojega soseda, ki je kamero za videonadzor namestil tako, da poleg svojega zemljišča snema tudi pobudnikovo zemljišče. Ali je tako snemanje dopustno in ali lahko sosed videoposnetke upravičeno pošlje kot dokaz Policiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izbris starega intervjuja

Sonja Strle, 5.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 33/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Odpravnina ob upokojitvi ob pretrgani delovni dobi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2019Delavec je bil zaposlen pri delodajalcu skupaj šest let (3 + 3), vendar z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, saj je bil pri delodajalcu neprekinjeno zaposlen le zadnja tri leta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Rok za izplačilo regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 29.8.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2019Delodajalec je v ponedeljek, 1. julija, na banko oddal plačilni nalog za plačilo regresa delavcem. Ker je to storil po 16. uri, je bil plačilni nalog na čakanju, delavci pa so denar imeli na računu šele v torek. • Ali je delodajalec zamudil s plačilom regresa?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Snemanje z brezpilotnikom

Sonja Strle, 29.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 32/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje o dopustnosti snemanja zaposlenega z brezpilotnim letalom - brezpilotnikom v delovnem času, pri čemer to v pogodbi o zaposlitvi ni bilo vnaprej dogovorjeno in delavec v snemanje naknadno ni izrecno privolil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Evidenca o izrabi delovnega časa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Posredovanje spletne ankete študentom

Sonja Strle, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 30-31/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja spletnega vprašalnika študentom. V sklopu dispozicije doktorske disertacije je namreč želel raziskati eno izmed zdravstvenih tematik na reprezentativnem vzorcu študentske populacije, pri tem pa se je želel obrniti na dekane posameznih fakultet, ki bi povezavo do spletnega vprašalnika posredovali svojim študentom. Ali je takšen pristop ustrezen in katera soglasja je treba ob tem zagotoviti (soglasje zavoda ali soglasje posameznih študentov)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ali pripada višji regres tudi nekdanjim delavcem

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delodajalec je aprila delavcem izplačal 1.000 evrov regresa za letni dopust. Ker je bila uzakonjena ugodnejša davčna obravnava do višine 100 odstotkov povprečne plače, se je odločil, da bo junija delavcem izplačal še razliko regresa do tega zneska (cca. 700 evrov). Nekateri delavci so dobili izplačan sorazmerni del regresa, ker jim je delovno razmerje že prenehalo pred izplačilom prvega dela regresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Snemanje telefonskih pogovorov

Sonja Strle, 18.7.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 28-29/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede pravne podlage, na kateri bi telefonska centrala lahko upravičeno snemala pogovor med operaterjem in stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Dvojni status delavca in upokojenca v sistemu socialne varnosti

Strban Grega, Bagari Sara, 18.7.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

dr. Grega Strban, Sara Bagari, Pravna praksa, 28-29/2019Na političnem parketu že dlje časa tli ideja o spremembi ureditve t. i. dvojnega statusa v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja, čeprav konkretni predlogi še niso bili predstavljeni javnosti. Pri tem je pomembno, da predvidene spremembe pogledamo v širši luči, saj se lahko le tako do njih kritično opredelimo. V prispevku obravnavava institut dvojnega statusa z vidika temeljev sistema socialne varnosti in namena, ki ga sistem zasleduje v primeru socialnega tveganja starosti. Šele ob razumevanju pomena sistema socialne varnosti je namreč mogoče ustrezno analizirati aktualna vprašanja prava socialne varnosti, povezana s t. i. dvojnim statusom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zapleti pri uporabi medicinskega pripomočka - opustitev uradne prijave javnemu organu

mag. Andraž Strgar, 18.7.2019

Zdravila

mag. Andraž Strgar, Pravna praksa, 28-29/2019Prodaja medicinskih pripomočkov po vsem svetu cveti. S staranjem prebivalstva se bo rast še pospešila. Po analizah banke UBS se bo število uporabnikov med prebivalci, starimi več kot 65 let (ti tvorijo največji tržni segment), do leta 2030 povečalo za 60 odstotkov, kar pomeni skoraj milijardo pacientov. Zato je zelo pomembno, da zdravstveni, lekarniški in drugi izvajalci ter proizvajalci ravnajo etično in zakonito. V tem prispevku na podlagi analize zakonodaje prikazujem, kakšne dolžnosti imajo akterji na trgu medicinskih pripomočkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Kako izračunamo osnovno število dni letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delavec prvi teden v mesecu dela šest dni, drugi teden tri dni, tretji teden pet dni in četrti teden štiri dni. Tako ponavlja vse leto. • Kako delodajalec pravilno izračuna, koliko letnega dopusta pripada delavcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Retroaktiven odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja

Zoran Skubic, 11.7.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2019Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Enaintrideseti dan bolniške pri dveh delodajalcih

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavec je hkrati zaposlen pri dveh delodajalcih: 20 ur na teden pri enem delodajalcu, pri katerem dela ob torkih, sredah in četrtkih, 20 ur na teden pa pri drugem delodajalcu, pri katerem dela ob ponedeljkih in petkih. Delavec je nastopil bolniški stalež. • Kako delodajalec izračuna 31. dan bolniškega staleža, ko njegovo breme preide na ZZZS?
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 66 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1638)

Leto objave

2019(135) 2018(131) 2017(115) 2016(89)
2015(90) 2014(105) 2013(103) 2012(55)
2011(60) 2010(60) 2009(72) 2008(83)
2007(74) 2006(37) 2005(24) 2004(22)
2003(23) 2002(40) 2001(50) 2000(15)
1999(27) 1998(41) 1997(18) 1996(32)
1995(41) 1994(22) 1993(30) 1992(23)
1991(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov