O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 133)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov

dr. Anja Strojin Štampar, 6.5.2020

Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anja Strojin-Štampar, Pravna praksa, 17-18/2020Knjiga Gospodarske pogodbe: Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov avtorice dr. Vesne Kranjc je novejša izdaja knjige Gospodarsko pogodbeno pravo, ki je izšla pri GV Založbi leta 2006. Nova izdaja je dopolnjena ne le z vidika spremenjenih pravnih virov, ampak tudi z vidika razvoja gospodarskih pravnih poslov in sodne prakse. Nova so poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del, ostala poglavja pa so razširjena in dopolnjena. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji prinesla poglobljeno analizo gospodarskega pogodbenega prava, z novo izdajo postaja še bolj aktualna in priročna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Revizijska kontrola poslovanja

Sonja Strle, 19.12.2019

Revizija, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obdelave osebnih podatkov ob izvedbi revizijske kontrole poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Retroaktiven odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja

Zoran Skubic, 11.7.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2019Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Poenostavljena prisilna poravnava in izvršitev slovenske sodne odločbe v Avstriji

dr. Jorg Sladič, 16.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 19/2019V avstrijski strokovni literaturi je bil marca 2019 objavljen sklep avstrijskega Vrhovnega sodišča v zadevi 3 Ob 30/18k z dne 27. junija 2018. Poleg tematike, ki se nanaša na razmerje med pravnimi sredstvi, s katerimi se izpodbija priznanje tuje sodne odločbe, in pravnimi sredstvi v izvršilnem postopku, je poseben pomen te odločbe tudi v obravnavanju slovenskih izvršljivih dajatvenih odločb. Šlo je za izvršitev pravnomočnega slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 7.3.2019

Kultura in umetnost, Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 9-10/2019V zvezi z recenzirano knjigo se je deloma "realiziralo strokovno tveganje", saj so bile konec leta 2018, tik pred natisom te knjige, objavljene štiri odločbe Vrhovnega sodišča o vprašanju potrošniških posojil v švicarskih frankih. A tako pač je pri objavah v pravni znanosti. Razvoj zakonodaje in sodne prakse lahko pripelje do tega, da je delo, ki je bilo še pred nekaj tedni izredno aktualno, samo še znanstvena razprava, ki nima več takšnega pomena za razvoj prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Pravni vidiki kibernetske varnosti (2. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 7.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI, ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 9-10/2019V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise družbe

Sonja Strle, 21.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 8/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede dopustnosti posredovanja podatkov o plačah in prejemkih delavcev v družbi družbeniku te družbe, ki podatke potrebuje za ocenitev vrednosti lastniškega deleža, ki ga želi prodati, vendar v družbi ni več zaposlen in z njo že več let nima stika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Potrošniški krediti v švicarskih frankih v francoski zakonodaji in sodni praksi

dr. Jorg Sladič, 17.1.2019

Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 3/2019Tudi francoski potrošniki so pred krizo zaradi nižjih obrestnih mer jemali kredite v švicarskih frankih (CHF). Za razliko od mnenja dela slovenske (ustavnopravne) teorije je treba omeniti, da taki krediti v Franciji niso bili nikoli prepovedani ali nedovoljeni. Po krizi in težavah s plačili kreditov v CHF je bila zakonodaja v letu 2014 samo zaostrena, in sicer tako, da valutno tveganje nosi posojilodajalec. Uresničeno valutno tveganje je tudi v Franciji pripeljalo do podobnih sodnih sporov kot pri nas, ki se zaključujejo pred Kasacijskim sodiščem (Vrhovnim sodiščem).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Poškodba parkiranega vozila zaradi odpiranja vrat drugega parkiranega vozila

Zoran Skubic, 6.12.2018

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2018Parkiranje jeklenih konjičkov zlasti v kakih urbanih predelih starejšega letnika ne zahteva zgolj znanja, ampak je tovrstno početje že kar zahtevna obrt. Pri tem seveda ne gre le za iskanje prostih parkirnih mest, za katere pristojne mestne oblasti (še) niso določile urne ali večurne pristojbine. Že časovno bežen postanek avta na površinah, ki so bile prvotno namenjene kvečjemu konjski vpregi z največ kako ožjo vozovno kompozicijo, utegne lastniku prislužiti neželene praske in vdrtine, da hujših posledic srečanj z zahrbtno nizkimi količki ali z betonskimi cvetličnimi lonci niti ne omenjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Slovo enega zadnjih finančnih stebrov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini

dr. Mitja Stefancic, 12.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 39-40/2018Ne le med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ampak tudi v določenih političnih in gospodarskih krogih v Sloveniji je zanimanje za krizo goriške finančne družbe KB1909 vse večje, predvsem zaradi možnih negativnih posledic za zamejsko gospodarstvo in za delovanje slovenskih manjšinskih organizacij. Finančna delniška družba KB1909 je veljala za enega od zadnjih poslovnih subjektov, ki so bili vezani na tako imenovano družbeno gospodarstvo zamejskih Slovencev v Italiji. Gre za sistem, ki temelji na zasebni lastnini in je nekaj desetletij predstavljal gospodarski temelj slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Zaradi krize naj Slovenci v Italiji premislijo o gospodarskem delovanju in strateškem usmerjanju drugih finančnih resursov v nove poslovne ideje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Podlaga za delo družbenika v d.o.o.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018Podjetnik je lani odprl enoosebni d.o.o. in se zavaroval na zavarovalni podlagi 040. V aktu o ustanovitvi je registriral dejavnost nameščanja električnih napeljav in naprav. Zaposlenih delavcev nima. Od FURS-a je dobil kazen z utemeljitvijo, da lahko na zavarovalni podlagi 040 opravlja samo poslovodno funkcijo in da zato ne sme opravljati dejavnosti, ki jo ima registrirano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ali lahko prokurist opravlja kratkotrajno delo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.4.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2018Upokojenec v podjetju s petimi zaposlenimi, katerega lastnik je njegov sin, opravlja funkcijo prokurista, in sicer na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju. Za dela, ki presegajo funkcijo prokurista, bi poleg pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojenca želel opravljati tudi kratkotrajno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Prenos statutarnega sedeža gospodarske družbe v drugo državo članico ne sme biti pogojen s predhodno likvidacijo te družbe

Zoran Skubic, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2017Pravica do ustanavljanja kot (so)komponenta temeljne svoboščine prostega pretoka storitev je ena od ključnih komponent notranjega trga Unije in kot taka uživa posebno varstvo že v (temeljni) Pogodbi o delovanju EU (PDEU). Slednja tako v 49. členu a priori prepoveduje vsakršne omejitve glede te pravice državljanom ene države članice na ozemlju druge članice. Vse lepo in prav, a kot se v pravu rado pogosto pripeti, je pregovorni "hudič" v normativnih podrobnostih (in praksi). Stvarnost pač prepogosto ne uboga uzd matematičnih algoritmov, ki ji jih želi nadeti splošna pravna norma. Zlasti pa se zadeva zaplete, če je treba tudi na področju pravice do ustanovitve najti ustrezno ravnotežje med supranacionalnim pravom in domačo ureditvijo. Tako se je Sodišče (EU) pred kratkim soočilo z dilemo, ali je dopustno, da domače pravo gospodarski družbi ob selitvi njenega sedeža v drugo članico naloži obveznost predhodne likvidacije te družbe. Šlo je pravzaprav za vprašanje, ali ta temeljna svoboščina prava EU gospodarski družbi, ustanovljeni na podlagi prava države članice, poleg proste izbire kraja opravljanja njene gospodarske dejavnosti kjerkoli na območju Unije omogoča tudi čezmejno spremembo njene pravne oblike. Oziroma povedano drugače, ali svoboda ustanavljanja nasprotuje poljski zakonodaji, ki poljski družbi z omejeno odgovornostjo onemogoča preoblikovanje v družbo luksemburškega prava ob ohranitvi njene pravne osebnosti?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(133)

Leto objave

2020(4) 2019(15) 2018(5) 2017(6)
2016(1) 2015(3) 2014(4) 2013(1)
2012(2) 2011(2) 2010(2) 2009(3)
2008(5) 2007(6) 2006(6) 2005(7)
2004(2) 2003(4) 2002(4) 2001(12)
2000(3) 1999(2) 1998(8) 1997(1)
1996(7) 1995(11) 1994(1) 1993(3)
1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov