O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Reševalna dejavnost neprofitnih organizacij je izključena iz pravil javnega naročanja

Zoran Skubic, 13.6.2019

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2019Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Je vodenje črne liste davčnih dolžnikov ali seznama slamnatih lastnikov podjetij v nasprotju z GDPR?

Zoran Skubic, 25.10.2018

Davki občanov in dohodnina, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2018»V skladu z veljavnimi predpisi so podatki o davkih posameznih davčnih zavezancev varovani kot davčna tajnost. Ta ureditev temelji na uveljavljenih mednarodnih standardih in izhaja iz predpostavke, da država ne sme zlorabljati podatkov, ki jih v zvezi s plačevanjem davkov pridobi od posameznih davčnih zavezancev za druge namene. Kljub temu načelnemu izhodišču pa je v zakonu, ki ureja davčni postopek, določena vrsta izjem, ko je zakonodajalec presodil, da je treba interesu po razkritju podatkov o davčnem dolgu posameznega davčnega zavezanca dati prednost pred interesom varovanja davčne tajnosti. Spremenjene javnofinančne in gospodarske razmere zahtevajo ponoven premislek, ali veljavna zakonodaja vzpostavlja pravilno razmerje med potrebo po varovanju davčne tajnosti in potrebo po zagotavljanju interesa javnosti.«
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Perverznost prisilnih upokojitev v javnem sektorju

mag. Vinko Skale, 5.7.2018

PRORAČUN, Delovna razmerja

mag. Vinko Skale, Pravna praksa, 26/2018Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) so bili v 188. členu določeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Nadalje je tretji odstavek istega člena določil izjemo in med drugim omogočil, da se lahko delodajalec in javni uslužbenec dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, ko gre za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Z dogovorom določita tudi trajanje delovnega razmerja. Navedena ureditev je de facto pomenila omejitev svobode javnih uslužbencev, da sami odločijo, kdaj gredo v pokoj, in v primerjavi z drugimi zaposlenimi uvedla dejansko diskriminacijo in neenakost na podlagi starosti. Ne bom navajal vseh predpisov, kolektivnih in drugih pogodb ter dokumentov, ki so bili s tem kršeni, ker bi to presegalo namen tega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Dolgoročno brezobrestno kreditiranje države iz naslova odmere DDV po pravu EU v insolvenčnih postopkih ni dopustno

Zoran Skubic, 1.2.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2018Poslovni svet je poln priložnosti, seveda pa tudi pasti. Predvsem je veliko pravil, pravil, pravil ... Tako vsakega nadobudnega podjetnika kaj kmalu doleti - davčna in finančna realnost. Nemalokrat se namreč pripeti, da stranke izdanih računov ne poravnajo ali pa jih poravnajo šele z ogromno zamudo. Z vidika odmere davka na dodano vrednost (DDV) je to za resnega podjetnika še toliko bolj neprijetno, saj ga mora sam državi nakazati že ob izdaji računa, povrnjenega pa dobi šele ob njegovem (po)plačilu. Do tega trenutka namreč podjetnik državi pravzaprav (neprostovoljno) priznava brezobrestno posojilo. V nedavnem italijanskem primeru je Sodišče (EU) obravnavalo račun iz leta 2004, ki ni bil poplačan, ker je bil zoper dolžnika v vmesnem času pričet insolvenčni postopek. Italijansko pravo v takem primeru šteje, da se lahko tako (vnaprej) plačan znesek DDV podjetniku vrne šele po zaključku insolvenčnega postopka zoper njegovega dolžnika. Tovrstni postopki pa v Italiji lahko trajajo pet, celo deset let. Postavlja se torej vprašanje, ali je tovrstna obremenitev podjetnika z vidika člena 90(1) direktive o DDV (še vedno) sorazmeren ukrep, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in seveda tudi temeljne pravice podjetnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Zoran Skubic, 9.11.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

(Ne)upoštevanje naknadnih vplačil pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov

Nejc Setnikar, 25.5.2017

Davki občanov in dohodnina

Nejc Setnikar, Pravna praksa, 20-21/2017Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je davčna osnova enaka razliki med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (vštevajoč normirane stroške). Pravno pravilno in ekonomsko logično je, da se v vrednost kapitala tako v trenutku pridobitve kot v trenutku odsvojitve všteje tudi naknadno vplačilo družbenika, ne glede na morebitni datumski zamik pri vplačilu osnovnega vložka in naknadnem vplačilu ter ne glede na okoliščino, v kateri je ta kapitalski dobiček ustvarjen (prenos deleža, likvidacija družbe idr.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Pravična obdavčitev e-knjig po pravu EU?

Zoran Skubic, 18.5.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2017Pravična obdavčitev knjig je pogosto "brenčalka" vsakič, ko je govora o stanju slovenske literarne znanosti in založništva. Pa vendar je mogoče tudi ob pojavu vse večje bralne atrofiranosti Slovencev - vsaj kar zadeva branje kakovostne(jše) literature - najti svetle izjeme, ki potrjujejo premiso, da klasična knjiga ni in ne bo mrtva. In čeprav je načeloma res, da denar ni vse, pa je vseeno pomemben dejavnik vsakdana in s tem tudi prava Unije. Slednje trenutno državam članicam na področju določanja davka na dodano vrednost (DDV) dovoljuje davčno ugodnejšo prodajo knjig, časopisov in periodičnih publikacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Toskanska banka Monte dei Paschi iz Siene najšibkejši člen italijanskega bančnega sistema

dr. Mitja Stefancic, 8.12.2016

Banke, zavodi

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 48/2016Zakaj je italijanska banka Monte dei Paschi iz Siene (Mps), ki velja za najstarejšo evropsko banko in posluje neprekinjeno že od davnega leta 1472, v kritičnem finančnem položaju? Čemu je do pred kratkim tvegala podržavljenje? Banko so v teku zadnjih let že dvakrat dokapitalizirali, najprej leta 2012 (za dve milijardi evrov), nato leta 2014 (tri milijarde evrov), a kljub temu so bili letošnji stresni testi, podobno kot v prejšnjih letih, zanjo malodane ubijalski. Kaj nam razkriva afera te banke glede globljih težav, s katerimi se spopada italijanski finančni sistem? Katere pa so posledice za evropske finančne trge? Enostavnih odgovorov na zgoraj navedena vprašanja ne bomo našli. Vseeno pa lahko nakažemo nekaj tehtnih izhodiščnih točk, ki so v pomoč bodisi pri preučitvi krize toskanske banke bodisi za razumevanje krize, ki je zaobjela Italijo in ki trenutno straši mednarodne investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Občin, ki organizirajo prevoze šolarjev, ni mogoče šteti za davčne zavezanke po Direktivi o DDV

Zoran Skubic, 19.5.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2016Davčna optimizacija prihodkov v javnem sektorju ni zgolj slovenski pojav. Najdemo jo lahko na vseh, še tako presenetljivih področjih, včasih pa se z njo zasleduje celo splošno korist. Nekatere nizozemske občine tako veliko časa - tudi s spori z domačo davčno upravo in postopki pred Sodiščem (EU) - namenijo temu, da bi v korist svojih občanov privarčevale davke, zlasti na področju "učinkovitejše" odmere DDV. Zato niti ne preseneča primer občine Borsele, ki je Sodišče postavila pred precej zanimivo dilemo. Nizozemska občina si namreč želi, da bi se jo v luči Direktive 2006/112/ES o DDV na področju organizacije prevoza učencev do njihovih šol štelo - za davčno zavezanko. Ta status bi ji namreč omogočal, da bi na podlagi pravice do odbitka privarčevala velik delež DDV, ki ga je plačala za storitve prevoznikov, pri katerih naroča operativno izvajanje prevozov do ciljnih šol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Pričakovane omejitve tečajnih tveganj za potrošnike pri posojilih v tuji valuti

Branka Sedmak, 2.4.2015

Banke, zavodi, TRGOVINA

Branka Sedmak, Pravna praksa, 13/2015Obstoječe potrošniške kreditne pogodbe, vezane na švicarski frank (v čisti valuti ali vezane na valutno klavzulo), praviloma ne določajo mehanizma za pretvorbo valute kredita v domačo valuto ali drugega mehanizma za omejitev valutnega tveganja. Tudi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1) ne določa mehanizmov za omejitev tveganj, povezanih z najemom posojil v tuji valuti. Spremembe na tem področju se obetajo s prenosom Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 v pravni red Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Rekordne globe bankam zaradi manipulacije na deviznih trgih

mag. Mitja Stefancic, 19.2.2015

Banke, zavodi, Devizno poslovanje

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 7-8/2015Devizni trg (angl. Foreign Exchange Market) je zelo težko manipulirati. In vendar je nekaterim trgovalcem dejansko uspelo, da so v zadnjih letih vplivali na devizne tečaje oziroma menjalno vrednost posameznih valut. To so storili zato, da bi si sami povečali dobiček poslovanja na tem obsežnem trgu. To so ugotovili mednarodni regulatorji med nedavno preiskavo na mednarodnih finančnih trgih. Čeprav gre za trg, v sklopu katerega poslujejo številne komercialne banke, centralne banke, finančne ustanove, zasebni investitorji, poslovne družbe in institucije ter mu je torej zagotovljeno precej transparentnosti, so bile nekatere mednarodne banke kaznovane zaradi nezakonitega poslovanja. Poraja se vprašanje, kako je bilo to sploh mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Slovenski bančni sistem občutil trdo naravo mehkega prava EU

Merc Peter, Stoilovski Marko, 27.2.2014

Banke, zavodi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Peter Merc, mag. Marko Stoilovski, Pravna praksa, 8/2014Banka Slovenije je konec decembra lani izdala odločbe, s katerimi je trem največjim slovenskim bankam naložila izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. V praksi je to predstavljalo celoten odpis osnovnega kapitala in podrejenih obveznosti vsake od treh posameznih bank. Spornost uporabe omenjenega ukrepa na slovenskih bankah z vidika nekaterih ustavnih določb in z vidika pogodbenega prava je v tem trenutku predmet številnih javnih in strokovnih razprav. Tukaj pa bova avtorja vprašanje ustavnosti in zakonitosti uporabe ukrepa pustila ob strani in pozornost namenila postopku njegove implementacije v slovenski pravni red ter predvsem "zakonodajni" vlogi Evropske komisije v tem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

(Ne)obetavne davčne spremembe

Nika Skvarča, 14.11.2013

Poravnava davkov in prispevkov

Nika Skvarča, Pravna praksa, 44/2013Če spremljate informativne programe na televiziji, ste zagotovo opazili, da se že nekaj tednov zapored med glavnimi novicami dneva vedno znova pojavljajo davki. Natančneje davek na nepremičnine. Še pred časom bi povprečen Slovenec o davkih znal povedati le tisto neposrečeno šalo o dveh gotovostih v življenju. Danes pa že vsak ve, da se bolj splača nezakonite gradnje obdavčiti kot pa rušiti. Za vse tiste, ki nam kljub veliki medijski ponudbi taki paradoksi ostajajo nejasni, je poskrbelo Pravniško društvo Ljubljana, ki je 7. novembra organiziralo predavanje z naslovom "Kaj prinašajo spremembe na davčnem področju?".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Erik Gerding: Sivo bančništvo kot odgovor na prenormiranost

mag. Mitja Stefancic, 22.8.2013

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 31-32/2013Profesor Erik Gerding poučuje finančno pravo na Univerzi v Koloradu. Svoj raziskovalni trud osredotoča predvsem na pojav sivega bančništva, finančne špekulacije in finančno regulativo. V kratkem bo pri založbi Rutledge izšla njegova knjiga Bubbles, Law and Financial Regulation (Mehurčki, pravo in fi
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Davčne ugodnosti morajo veljati za vse registrirane življenjske skupnosti enako

Zoran Skubic, 11.7.2013

Davki občanov in dohodnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2013V odločitvi, ki je po svojem pravnem bistvu in smotru enaka smernicam nedavne prelomne razsodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Windsor, je nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) ocenjevalo dopustnost različnega davčnega obravnavanja raznospolnih zakoncev in oseb v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih. Ugodnost davčne delitve dohodka (nem. Ehegattensplitting) je namreč po nemških davčnih predpisih pridržana zgolj "resnični" zakonski zvezi. Sodišče je seveda ugotovilo, da tako razlikovanje ni utemeljeno na legitimnih razlogih, ampak da se opira na kvečjemu pavšalne pomisleke. Njegova odločitev pa bo imela neposredne posledice tudi za nemški proračun, ne samo ex post, ampak tudi ex ante: ker je nemški zakonodajalec brez tehtnih razlogov ugodnost delitve dohodka podelil le poročenim raznospolnim parom, bo moral vračilo previsoko odmerjenih davkov posameznikom v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih nositi nemški davkoplačevalec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Učinkovitost zadružnih bank med finančno krizo ter njihov pomen za slovensko manjšino v Italiji

mag. Mitja Stefancic, 12.10.2012

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 39-40/2012Banke so pomemben člen tržnega gospodarstva, saj zagotavljajo uspešno delovanje plačilnega sistema, prihranke spreminjajo v depozite oziroma v dolgoročna posojila, opravljajo koristno evalvacijo in nadzor nad poslovnimi subjekti, navsezadnje upravljajo s finančnimi tveganji. Moramo pa upoštevati, da se banke razlikujejo po pravni obliki in po specifičnem upravljanju, izvajajo pa tudi različne oblike nadzora nad svojim poslovanjem. Prispevek se osredotoča na zadružne banke, ki jim sodobna ekonomska in pravna literatura še vedno namenja premalo pozornosti. Ker pa zadružne banke izhajajo kot "zmagovalke" iz finančne krize v letih 2007 in 2008, akademiki in finančni nadzorniki res nimajo več razlogov, da se ne bi podrobneje seznanili z njihovim delovanjem in jim namenili več pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄15

Rešitve izvzema iz sistema DDV za osebe javnega prava, ki nastopajo kot organ oblasti

mag. Žiga Stupica, 15.4.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 15/2010Najprej se lotimo po hierarhiji pravnih aktov višjega predpisa, in sicer od Evropske unije (EU). Pri tem je bila med izvedbenimi predpisi EU na področju davka na dodano vrednost (DDV) najpomembnejša t. i. Šesta direktiva 77/388/EGS, s katero se je uveljavljalo enotni sistem obdavčljive odmerne osnov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄36

(Ne)obdavčitev prispevka za dokup zavarovalne dobe presežnih delavcev

mag. Žiga Stupica, 17.9.2009

Druge davščine in olajšave

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 36/2009V prihodnjih mesecih pričakujemo pojave vse hujših posledic gospodarske krize v obliki odpuščanja večjega števila presežnih delavcev in stečajev gospodarskih subjektov. Za načrtovano odločanje v tej krizi je lahko precej aktualen pozitiven odgovor o tem, ali so izplačila v zvezi s prenehanjem pogodb...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄2

DAVKI: Novela zajona o davčnem postopku - iz neustavnosti v neustavnost?

Branka Svilar, 20.1.2005

Davki občanov in dohodnina

Branka Svilar, Pravna praksa, 2/2005V PP, št. 36/2004 (4. november) sva avtorja tega prispevka predstavila odločitev Ustavnega sodišča v zadevi, št. I-U-356/02. Ustavno sodišče je odločilo, da je bil Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01 -- ZDavP) v neskladju z ustavo in da v zadevah iz 4...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄17

Izbira izvedenca – po pravilih o javnem naročanju?

mag. Jorg Sladič, 27.5.2004

Proračun

mag. Jorg Sladič, Pravna praksa, 17/2004Zadnje čase zasledimo v državni upravi stališča, da mora izbira izvedenca pri izvedbi dokaza z izvedencem potekati po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Tako stališča je precej problematično tako s praktičnega kakor tudi teoretičnega vidika. Če drži stališče, da izvedenčevo delo ne spada v ne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄34

MKS:Elektronsko javno naročanje

mag. Jorg Sladič, 2.10.2003

Proračun, Elektronsko trgovanje in poslovanje

mag. Jorg Sladič, Pravna praksa, 34/2003Nekaj misli o elektronski ponudbi in elektronski dražbi de lege ferenda Vlada RS je dne 30. aprila 2003 določila besedilo dopolnitev in sprememb Zakona o javnih naročilih (v besedilu: predlog ZJN-1A), 17. junija pa je bila v Državnem zboru opravljena že druga obravnava predloga ZJN-1A. Med bistve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄21

Davki: Davki in harmonizacija s pravom EU

Romana Sladič, 13.6.2002

Davki občanov in dohodnina

Romana Sladič, Pravna praksa, 21/2002V času, ko se Slovenija pripravlja na vstop v Evropsko unijo in včasih že skoraj prehitropripravlja, popravlja in sprejema zakone ter druge državne akte, da bi zadostila pogojem in zahtevam EU, je Državni svet v sodelovanju z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Avstrijskim inštitutom za vzhodno in ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(31)

Leto objave

2019(2) 2018(3) 2017(3) 2016(3)
2015(2) 2014(2) 2013(3) 2012(1)
2010(1) 2009(1) 2005(1) 2004(1)
2003(1) 2002(1) 2001(1) 2000(1)
1999(2) 1998(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov