O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 80)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov

dr. Anja Strojin Štampar, 6.5.2020

Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anja Strojin-Štampar, Pravna praksa, 17-18/2020Knjiga Gospodarske pogodbe: Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov avtorice dr. Vesne Kranjc je novejša izdaja knjige Gospodarsko pogodbeno pravo, ki je izšla pri GV Založbi leta 2006. Nova izdaja je dopolnjena ne le z vidika spremenjenih pravnih virov, ampak tudi z vidika razvoja gospodarskih pravnih poslov in sodne prakse. Nova so poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del, ostala poglavja pa so razširjena in dopolnjena. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji prinesla poglobljeno analizo gospodarskega pogodbenega prava, z novo izdajo postaja še bolj aktualna in priročna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Zbornik 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 2.4.2020

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 13/2020Med 3. in 4. decembrom 2019 je v Portorožu potekala že 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Društvo za medijsko kulturo v mednarodnem projektu YOU4EU o informacijah javnega značaja

Erce Maruša, Velički Patrik, Stajnko Jan, 20.2.2020

JAVNO OBVEŠČANJE

Maruša Erce, Patrik Velički, Jan Stajnko, Pravna praksa, 7/2020Člani Društva za medijsko kulturo, ki deluje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in mu predseduje asistent za kazensko pravo Jan Stajnko, smo se prijavili na projekt YOU4EU in v sklopu natečaja Sodelovanje državljanov 2.0 idejno zasnovali aplikacijo, ki bi pripomogla k večji participaciji državljank in državljanov pri vključevanju v demokratično odločanje. Naša ideja je vsebovala pomožno mobilno aplikacijo, ki bi posameznika vodila skozi stopnje izpolnjevanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prijavljena ideja ni bila uvrščena med finalne projekte, smo pa bili člani društva prek organizacije PINA povabljeni, da se udeležimo mednarodnih debat na temo vključevanja državljanov v različne procese znotraj EU oz. na temo relevantnih izzivov znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Ali je šolar z odločbo o posebnih potrebah "zmerno, težje ali težko duševno prizadet otrok" za namen KPDBS?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.1.2020

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2020Po Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije delavcu pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadetega otroka. • Kako in na podlagi česa lahko delodajalec ve, kdaj delavec izpolni ta pogoj? • Ali zadošča odločba Zavoda RS za šolstvo o otrokovih posebnih potrebah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pogovarjamo se o evtanaziji

Špela Kogovšek Sajovic, 12.12.2019

Kultura in umetnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 48/2019Evtanazija, ki je predmet recenziranega dela, je ukrep, s katerim pacienta na njegovo izrecno željo usmrtimo, ker tako pacient kot tudi zdravnik sodita, da je nadaljevanje življenja v trpljenju manj vredno od neobstoja. Pomembno je, da evtanazijo ločimo od uboja in naravne smrti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Javnost magnetogramov sej senata fakultete

Sonja Strle, 24.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019Pobudnik je za potrebe raziskave v diplomski nalogi zaprosil za posredovanje magnetogramov sej senata. Komisija za etiko je možnost uporabe podatkov omejila tako, da je zahtevala anonimizacijo magnetogramov. To je pobudniku onemogočilo izvedbo sociološke analize, za katero je nujna informacija, kdo izjave podaja, saj se s tem opredeljuje kontekst razmerij moči, statusnih razmerij itd. Na Informacijskega pooblaščenca (IP) je naslovil tri vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zbornik 14. Dnevi prekrškovnega prava

Jan Stajnko, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38-39/2019Med 14. in 15. majem 2019 so v Portorožu potekali že 14. Dnevi prekrškovnega prava. V okviru tradicionalnega druženja, ki ga že vrsto let neutrudno organizira Lexpera (GV Založba), je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Ne glede na to, da je čtivo letos nekoliko manj obsežno kot nekateri zborniki v preteklosti, lahko v zborniku najdemo zanimive prispevke tako akademikov kot praktikov, sodnikov in policistov, pravnikov in varstvoslovcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Dopustnost obvezne umestitve sovražnih televizijskih vsebin v plačljive pakete

Zoran Skubic, 3.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2019Problematika t. i. sovražnega govora je tudi v Sloveniji na tapeti tako javnih, strokovnih, političnih kot tudi zasebnih razprav, še sploh v času, ki ga zaznamuje vzpon brezobzirnega populizma. V času skoraj hipnega globalnega prenosa informacij, ki skorajda več ne pozna ovir nacionalnih meja, je še toliko bolj pomembna pravna varovalka, ki povprečne uporabnike varuje pred a priori sovražnimi vsebinami. A po drugi strani v EU vendarle velja zapoved učinkovitega delovanja notranjega trga tudi na področju medijskih vsebin. Ukrepi nacionalnih regulatorjev, ki se nanašajo na čezmejne medijske vsebine, morajo biti zato posebej pozorni na skupna pravila, ki jih na tem področju določa pravo EU. A to še ne pomeni, da pri tem ni manevrskega prostora. Nedavno se je Sodišču (EU) postavilo vprašanje, ali je z vidika področne direktive dopustno, da se za "sovražni govor", ki se z medijskimi programi oddaja iz druge države članice, v naslovni članici določi zapoved izključno plačljive distribucije. Oziroma točneje, ali je v luči Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AMS) dopusten nacionalni ukrep, ki za čezmejne medijske programe, ki jih je moč opredeliti kot sovražni govor, njihovo domačo spletno ali "zemeljsko" distribucijo zapove zgolj in samo v okviru plačljivih vsebin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Posebnosti športa v pravu

Stanec Špela, Milanović Luka, 19.9.2019

Šport in organizacije

Špela Stanec, Luka Milanović, Pravna praksa, 34-35/2019V mednarodni športnopravni stroki se že desetletje odvija debata, ali je športno pravo samostojna pravna panoga ali pa je zgolj del civilnega, upravnega in delovnega prava, pri čemer se osnovna pravna pravila le tolmačijo skozi prizmo posebnosti športa. Avtorja se bova v tem članku posvetila predvsem interpretaciji pravnih norm ter ob upoštevanju posebnosti športa in analizi sodne prakse slovenskih in tujih sodišč ter mednarodnih športnih arbitražnih razsodišč predstavila pravni okvir, znotraj katerega je mogoče pravne norme na športnopravnem področju tolmačiti drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Seznam nekdanjih sošolcev za obletnico

Sonja Strle, 11.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Osnovno šolstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 27/2019Pobudnik je želel organizirati 50. obletnico končanja osnovne šole, vendar zaradi časovne oddaljenosti ni več razpolagal s podatki o sošolcih iz 8. razreda osnovne šole. Ker iskanih podatkov ni našel v zgodovinskem arhivu, se je obrnil na sedanjo ravnateljico, ki pa mu zaradi varstva osebnih podatkov ni želela posredovati seznama učencev iz njegovega razreda. Zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Trije prostorsko-gradbeni zakoni

Tina Steinman Vrabič, 23.5.2019

Kultura in umetnost

Tina Steinman-Vrabič, Pravna praksa, 20/2019Dne 1. junija 2018 so se začeli uporabljati nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Komentar Ustave Republike Slovenije - nov nepogrešljiv pravniški pripomoček

dr. Jadranka Sovdat, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 17-18/2019Nova univerza je izdala nov, posodobljen Komentar Ustave Republike Slovenije. Uredniški svet, ki ga sestavljajo trije nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Lovro Šturm in prof. dr. Janez Čebulj, se je odločil, da Komentar poslej izhaja v dveh delih, pri čemer prvi obravnava ustavno materijo z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugi pa z vidika državne ureditve, torej z vidikov dveh osrednjih vsebin vsake sodobne ustave demokratične države. Uredniško delo je poslej zaupano prof. dr. Mateju Avblju, ki je skupaj s številnimi drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poskrbel za to, da imamo pred seboj spet odlično znanstveno monografijo; tokrat v knjižni in elektronski različici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 7.3.2019

Kultura in umetnost, Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 9-10/2019V zvezi z recenzirano knjigo se je deloma "realiziralo strokovno tveganje", saj so bile konec leta 2018, tik pred natisom te knjige, objavljene štiri odločbe Vrhovnega sodišča o vprašanju potrošniških posojil v švicarskih frankih. A tako pač je pri objavah v pravni znanosti. Razvoj zakonodaje in sodne prakse lahko pripelje do tega, da je delo, ki je bilo še pred nekaj tedni izredno aktualno, samo še znanstvena razprava, ki nima več takšnega pomena za razvoj prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Evropska direktiva o avdiovizualnih storitvah in podlage za ureditev vplivnostnega marketinga

Dženeta Schitton, 7.3.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 9-10/2019Pri analiziranju obstoječega stanja v Sloveniji, ki pravno še ne ureja vplivnostnega marketinga, ne moremo mimo Evropske direktive o avdiovizualnih storitvah (Direktiva), ki je bila nedavno dopolnjena in aktualizirana ravno zaradi prilagoditve sodobnemu "razširjanju novic" na spletu (ang. broadcasting).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zvočno snemanje govorilnih ur

Sonja Strle, 10.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Splošno o vzgoji in izobraževanju

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obstoja pravne podlage, v okviru katere lahko šola zvočno snema govorilne ure staršev z učiteljem. Ali lahko starši od šole zahtevajo zvočno snemanje govorilnih ur in ali ga lahko izvedejo sami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kibernetski kriminal: Kazniva dejanja in kazenskopravna analiza

Jan Stajnko, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 41-42/2018Ali je dokazni standard razlogov za sum v luči odločitev Ustavnega sodišča in Sodišča Evropske unije primeren za poseganje v človekove pravice posameznika na podlagi preiskovalnega ukrepa pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij? Kakšni so argumenti, da gre tudi elektronsko listino razumeti kot listino v smislu kaznivega dejanja (računalniškega) ponarejanja listin? Kaj je ključni problem pregona digitalnega piratstva? Odgovore na zastavljena vprašanja lahko najdemo v prvi slovenski monografiji, ki celovito in poglobljeno obravnava kazenskopravno problematiko kibernetskega kriminala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Pogovori o zdravniški etiki

Špela Kogovšek Sajovic, 12.10.2018

Kultura in umetnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2018Pisec Matjaž Zwitter, zdravnik onkolog in predavatelj na MF Univerze v Mariboru, nam je s knjigo Pogovori o zdravniški etiki ponudil priložnost, da začutimo in spoznamo zdravniški poklic z zornega kota etike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kazenski zakonik z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili

Jan Stajnko, 4.10.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38/2018Slovenski zakonodajalec je 24. maja 2017 sprejel novelo KZ-1E, ki je začela veljati 2. junija 2017. Gre za spremembo pomembnejšega zakona, ki predstavlja temelj za daljnosežne posege v človekove pravice posameznikov, a jih hkrati ob upoštevanju načela zakonitosti in načela sorazmernosti tudi ščiti ter tako omogoča dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva tudi v tistih primerih, ko družba začuti potrebo po kaznovanju. Zato je treba pozdraviti novo izdajo zakonskega besedila Kazenskega zakonika (KZ-1) z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili, katerih avtorica je docentka dr. Sabina Zgaga, svetovalka na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje

Dušak Matija, Fajdiga Mohor, Stare Katja, 23.8.2018

Šport in organizacije, Delovna razmerja

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare, Pravna praksa, 30-31/2018V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Vajeništvo in reforma poklicnega izobraževanja v Sloveniji in Italiji

Stefancic Mitja, Štefanić Katia, Jakačić Vedran, 23.8.2018

Poklicno izobraževanje

Mitja Stefancic, Katia Štefanić, Vedran Jakačić, Pravna praksa, 30-31/2018V zadnjih letih sta Slovenija in Italija uvedli vrsto reform na področju vajeništva in poklicnega izobraževanja, da bi čimbolj učinkovito vzpostavili trajnostno vez med šolami in gospodarstvom. To naj bi pripomoglo k dejanski krepitvi nacionalnega gospodarskega sistema, hkrati pa bi se mladim zagotovilo boljšo zaposlitveno perspektivo. Namen spodbujanja poklicnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja z delom v Sloveniji je poleg krepitve vseživljenjskega učenja zlasti omogočiti dijakom hitrejše nabiranje izkušenj na področju dela. Enak cilj zasleduje tudi obsežna italijanska reforma iz leta 2015, ki stremi k učinkovitejšemu mreženju med italijanskimi šolami, poklicnimi zavodi in podjetji ter javnimi ustanovami, od česar naj bi imeli koristi vsi deležniki izobraževalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Osamosvojitev Slovenije in ADP

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Kultura in umetnost

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Delo Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane, ki je izšlo konec leta 2016 pri GV Založbi izpod peresa zaslužnega profesorja dr. Ivana Kristana, je razdeljeno na dva dela: Osamosvojitev po 99 letih (str. 17-67) in Državna suverenost in ADP (str. 71-125). V prvem delu je prikazana pot osamosvajanja Slovencev, ki jo je avtor prikazal tudi v drugih svojih delih, jedro knjige pa je njen drugi del, namenjen izjemno pomembnemu vprašanju pravnega statusa Slovenije v Državni pogodbi o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijski državni pogodbi (ADP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(80)

Leto objave

2020(5) 2019(14) 2018(6) 2017(1)
2016(4) 2015(2) 2014(3) 2013(2)
2012(2) 2011(4) 2009(2) 2008(3)
2007(6) 2006(9) 2005(2) 2003(1)
2002(1) 2001(1) 1997(2) 1995(2)
1994(1) 1993(5) 1992(2)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE 7.6. STATISTIKA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov