O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 74)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Javnost magnetogramov sej senata fakultete

Sonja Strle, 24.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019Pobudnik je za potrebe raziskave v diplomski nalogi zaprosil za posredovanje magnetogramov sej senata. Komisija za etiko je možnost uporabe podatkov omejila tako, da je zahtevala anonimizacijo magnetogramov. To je pobudniku onemogočilo izvedbo sociološke analize, za katero je nujna informacija, kdo izjave podaja, saj se s tem opredeljuje kontekst razmerij moči, statusnih razmerij itd. Na Informacijskega pooblaščenca (IP) je naslovil tri vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zbornik 14. Dnevi prekrškovnega prava

Jan Stajnko, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38-39/2019Med 14. in 15. majem 2019 so v Portorožu potekali že 14. Dnevi prekrškovnega prava. V okviru tradicionalnega druženja, ki ga že vrsto let neutrudno organizira Lexpera (GV Založba), je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Ne glede na to, da je čtivo letos nekoliko manj obsežno kot nekateri zborniki v preteklosti, lahko v zborniku najdemo zanimive prispevke tako akademikov kot praktikov, sodnikov in policistov, pravnikov in varstvoslovcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Dopustnost obvezne umestitve sovražnih televizijskih vsebin v plačljive pakete

Zoran Skubic, 3.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2019Problematika t. i. sovražnega govora je tudi v Sloveniji na tapeti tako javnih, strokovnih, političnih kot tudi zasebnih razprav, še sploh v času, ki ga zaznamuje vzpon brezobzirnega populizma. V času skoraj hipnega globalnega prenosa informacij, ki skorajda več ne pozna ovir nacionalnih meja, je še toliko bolj pomembna pravna varovalka, ki povprečne uporabnike varuje pred a priori sovražnimi vsebinami. A po drugi strani v EU vendarle velja zapoved učinkovitega delovanja notranjega trga tudi na področju medijskih vsebin. Ukrepi nacionalnih regulatorjev, ki se nanašajo na čezmejne medijske vsebine, morajo biti zato posebej pozorni na skupna pravila, ki jih na tem področju določa pravo EU. A to še ne pomeni, da pri tem ni manevrskega prostora. Nedavno se je Sodišču (EU) postavilo vprašanje, ali je z vidika področne direktive dopustno, da se za "sovražni govor", ki se z medijskimi programi oddaja iz druge države članice, v naslovni članici določi zapoved izključno plačljive distribucije. Oziroma točneje, ali je v luči Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AMS) dopusten nacionalni ukrep, ki za čezmejne medijske programe, ki jih je moč opredeliti kot sovražni govor, njihovo domačo spletno ali "zemeljsko" distribucijo zapove zgolj in samo v okviru plačljivih vsebin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Posebnosti športa v pravu

Stanec Špela, Milanović Luka, 19.9.2019

Šport in organizacije

Špela Stanec, Luka Milanović, Pravna praksa, 34-35/2019V mednarodni športnopravni stroki se že desetletje odvija debata, ali je športno pravo samostojna pravna panoga ali pa je zgolj del civilnega, upravnega in delovnega prava, pri čemer se osnovna pravna pravila le tolmačijo skozi prizmo posebnosti športa. Avtorja se bova v tem članku posvetila predvsem interpretaciji pravnih norm ter ob upoštevanju posebnosti športa in analizi sodne prakse slovenskih in tujih sodišč ter mednarodnih športnih arbitražnih razsodišč predstavila pravni okvir, znotraj katerega je mogoče pravne norme na športnopravnem področju tolmačiti drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Seznam nekdanjih sošolcev za obletnico

Sonja Strle, 11.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Osnovno šolstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 27/2019Pobudnik je želel organizirati 50. obletnico končanja osnovne šole, vendar zaradi časovne oddaljenosti ni več razpolagal s podatki o sošolcih iz 8. razreda osnovne šole. Ker iskanih podatkov ni našel v zgodovinskem arhivu, se je obrnil na sedanjo ravnateljico, ki pa mu zaradi varstva osebnih podatkov ni želela posredovati seznama učencev iz njegovega razreda. Zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Trije prostorsko-gradbeni zakoni

Tina Steinman Vrabič, 23.5.2019

Kultura in umetnost

Tina Steinman-Vrabič, Pravna praksa, 20/2019Dne 1. junija 2018 so se začeli uporabljati nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Komentar Ustave Republike Slovenije - nov nepogrešljiv pravniški pripomoček

dr. Jadranka Sovdat, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 17-18/2019Nova univerza je izdala nov, posodobljen Komentar Ustave Republike Slovenije. Uredniški svet, ki ga sestavljajo trije nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Lovro Šturm in prof. dr. Janez Čebulj, se je odločil, da Komentar poslej izhaja v dveh delih, pri čemer prvi obravnava ustavno materijo z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugi pa z vidika državne ureditve, torej z vidikov dveh osrednjih vsebin vsake sodobne ustave demokratične države. Uredniško delo je poslej zaupano prof. dr. Mateju Avblju, ki je skupaj s številnimi drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poskrbel za to, da imamo pred seboj spet odlično znanstveno monografijo; tokrat v knjižni in elektronski različici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 7.3.2019

Kultura in umetnost, Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 9-10/2019V zvezi z recenzirano knjigo se je deloma "realiziralo strokovno tveganje", saj so bile konec leta 2018, tik pred natisom te knjige, objavljene štiri odločbe Vrhovnega sodišča o vprašanju potrošniških posojil v švicarskih frankih. A tako pač je pri objavah v pravni znanosti. Razvoj zakonodaje in sodne prakse lahko pripelje do tega, da je delo, ki je bilo še pred nekaj tedni izredno aktualno, samo še znanstvena razprava, ki nima več takšnega pomena za razvoj prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Evropska direktiva o avdiovizualnih storitvah in podlage za ureditev vplivnostnega marketinga

Dženeta Schitton, 7.3.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 9-10/2019Pri analiziranju obstoječega stanja v Sloveniji, ki pravno še ne ureja vplivnostnega marketinga, ne moremo mimo Evropske direktive o avdiovizualnih storitvah (Direktiva), ki je bila nedavno dopolnjena in aktualizirana ravno zaradi prilagoditve sodobnemu "razširjanju novic" na spletu (ang. broadcasting).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zvočno snemanje govorilnih ur

Sonja Strle, 10.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Splošno o vzgoji in izobraževanju

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obstoja pravne podlage, v okviru katere lahko šola zvočno snema govorilne ure staršev z učiteljem. Ali lahko starši od šole zahtevajo zvočno snemanje govorilnih ur in ali ga lahko izvedejo sami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kibernetski kriminal: Kazniva dejanja in kazenskopravna analiza

Jan Stajnko, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 41-42/2018Ali je dokazni standard razlogov za sum v luči odločitev Ustavnega sodišča in Sodišča Evropske unije primeren za poseganje v človekove pravice posameznika na podlagi preiskovalnega ukrepa pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij? Kakšni so argumenti, da gre tudi elektronsko listino razumeti kot listino v smislu kaznivega dejanja (računalniškega) ponarejanja listin? Kaj je ključni problem pregona digitalnega piratstva? Odgovore na zastavljena vprašanja lahko najdemo v prvi slovenski monografiji, ki celovito in poglobljeno obravnava kazenskopravno problematiko kibernetskega kriminala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Pogovori o zdravniški etiki

Špela Kogovšek Sajovic, 12.10.2018

Kultura in umetnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2018Pisec Matjaž Zwitter, zdravnik onkolog in predavatelj na MF Univerze v Mariboru, nam je s knjigo Pogovori o zdravniški etiki ponudil priložnost, da začutimo in spoznamo zdravniški poklic z zornega kota etike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kazenski zakonik z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili

Jan Stajnko, 4.10.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38/2018Slovenski zakonodajalec je 24. maja 2017 sprejel novelo KZ-1E, ki je začela veljati 2. junija 2017. Gre za spremembo pomembnejšega zakona, ki predstavlja temelj za daljnosežne posege v človekove pravice posameznikov, a jih hkrati ob upoštevanju načela zakonitosti in načela sorazmernosti tudi ščiti ter tako omogoča dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva tudi v tistih primerih, ko družba začuti potrebo po kaznovanju. Zato je treba pozdraviti novo izdajo zakonskega besedila Kazenskega zakonika (KZ-1) z novelo KZ-1E in uvodnimi pojasnili, katerih avtorica je docentka dr. Sabina Zgaga, svetovalka na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje

Dušak Matija, Fajdiga Mohor, Stare Katja, 23.8.2018

Šport in organizacije, Delovna razmerja

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare, Pravna praksa, 30-31/2018V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Vajeništvo in reforma poklicnega izobraževanja v Sloveniji in Italiji

Stefancic Mitja, Štefanić Katia, Jakačić Vedran, 23.8.2018

Poklicno izobraževanje

Mitja Stefancic, Katia Štefanić, Vedran Jakačić, Pravna praksa, 30-31/2018V zadnjih letih sta Slovenija in Italija uvedli vrsto reform na področju vajeništva in poklicnega izobraževanja, da bi čimbolj učinkovito vzpostavili trajnostno vez med šolami in gospodarstvom. To naj bi pripomoglo k dejanski krepitvi nacionalnega gospodarskega sistema, hkrati pa bi se mladim zagotovilo boljšo zaposlitveno perspektivo. Namen spodbujanja poklicnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja z delom v Sloveniji je poleg krepitve vseživljenjskega učenja zlasti omogočiti dijakom hitrejše nabiranje izkušenj na področju dela. Enak cilj zasleduje tudi obsežna italijanska reforma iz leta 2015, ki stremi k učinkovitejšemu mreženju med italijanskimi šolami, poklicnimi zavodi in podjetji ter javnimi ustanovami, od česar naj bi imeli koristi vsi deležniki izobraževalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Osamosvojitev Slovenije in ADP

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Kultura in umetnost

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Delo Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane, ki je izšlo konec leta 2016 pri GV Založbi izpod peresa zaslužnega profesorja dr. Ivana Kristana, je razdeljeno na dva dela: Osamosvojitev po 99 letih (str. 17-67) in Državna suverenost in ADP (str. 71-125). V prvem delu je prikazana pot osamosvajanja Slovencev, ki jo je avtor prikazal tudi v drugih svojih delih, jedro knjige pa je njen drugi del, namenjen izjemno pomembnemu vprašanju pravnega statusa Slovenije v Državni pogodbi o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijski državni pogodbi (ADP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU?

dr. Jorg Sladič, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Darja Senčur Peček, 1.12.2016

Kultura in umetnost

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 47/2016Pred kratkim je izšla knjiga Osnove delovnega in socialnega prava (The Bases of Labour and Social Law) avtorjev prof. dr. Zvoneta Vodovnika in doc. dr. Luke Tičarja (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 570 strani). Gre za drugo, spremenjeno in dopolnjeno, izdajo e-knjige dr. Vodovnika iz leta 2015, tokrat v soavtorstvu z dr. Tičarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vzročna zveza in naključje

dr. Jorg Sladič, 17.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2016Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nevarnosti sodne samouprave v tranzicijskih družbah

dr. Jorg Sladič, 27.10.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2016Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zakonska ureditev izvajanja mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja

dr. Anida Sarajlić, 21.1.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, je pripravilo osnutek Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki daje pravno podlago za delovanje mednarodnih vrtcev in mednarodnih šol v Sloveniji. Tako bo status teh vrtcev in šol urejen v posebnem zakonu, saj za izvajanje teh programov ne veljajo danes veljavni predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Zelo pomembna pridobitev tega zakona je pravica staršev, da lahko svojega otroka vpišejo v mednarodno šolo, ne da bi kršili nacionalno zakonodajo s področja osnovnošolskega izobraževanja. S tem se bodo zmanjšali tudi fiktivni vpisi izobraževanja na domu in nepotrebna (pre)obremenjenost otrok zaradi preverjanja znanja v slovenskih šolah, v katere so učenci v skladu z veljavnimi določbami zakona, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, vpisani. Za Slovenijo je predlagani zakon glede na (ne)upravičeno nezaupljivost do tujih vzgojno-izobraževalnih sistemov velik korak naprej. Je rezultat dolgoletnega prizadevanja vseh relevantnih subjektov, da se tako področje ustrezno pravno uredi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Med pravom in pravičnostjo

Nika Skvarča, 3.12.2015

Kultura in umetnost

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2015Med prebiranjem knjige Med pravom in pravičnostjo, Sto in en utrinek avtorja dr. Cirila Ribičiča (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 436 strani) sem se spomnila na že davno prebrano Sliko Doriana Graya. Oscar Wilde namreč v njej zapiše, da "so tisti, ki bitko zavrnejo, ranjeni huje od onih, ki se je udeležijo". In zbirka utrinkov popolnoma pritrjuje Wildovemu aforizmu. Njen avtor je namreč eden redkih bojevnikov, ki je le redko izpustil kakšno bitko in, kar je še bolj pohvalno, je še bolj poredko kakšno izgubil. Njegove žrtve so najpogosteje pragmatizem, formalizem in (nespametna) politika. Medtem ko so na strani zmagovalcev vedno človekove pravice in zdrava pamet. A ne glede na dodeljevanje vlog v knjigi so pričujoči utrinki odsev slovenske družbe zadnjih dvajsetih let.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(74)

Leto objave

2019(13) 2018(6) 2017(1) 2016(4)
2015(2) 2014(3) 2013(2) 2012(2)
2011(4) 2009(2) 2008(3) 2007(6)
2006(9) 2005(2) 2003(1) 2002(1)
2001(1) 1997(2) 1995(2) 1994(1)
1993(5) 1992(2)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE 7.6. STATISTIKA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov