O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Enako obravnavanje varovanih kategorij presežnih delavcev?

Zoran Skubic, 20.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2012Pravo EU je posebej občutljivo na vprašanje (še) dopustne diskriminacije, pri čemer je poseben poudarek dan uresničevanju ter zagotavljanju ustrezne ravni varstva pravic do dela in iz njega. Zato niso redke sodbe, ki jih Sodišče (EU) izreče na podlagi vprašanj, povezanih s spoštovanjem določb Direktive 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu. Ena zadnjih odločitev Sodišča je bila tako namenjena dilemi, kako v okviru programa razreševanja presežnih delavcev primerno uravnotežiti interese različnih kategorij varovanih delavcev in koliko je tu dopustno upoštevati njihovo možnost predčasne upokojitve - zlasti pri odmeri odpravnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Ko Komisija potrka na domače sodne duri

Zoran Skubic, 13.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2012Temelj EU je skupni trg, bistvena predpostavka za njegov obstoj v praksi pa je - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - spoštovanje poštenih pravil trženja in trgovanja. Pri slednjih gre predvsem za problematiko (svobodne?) konkurence med akterji na relevantnem trgu in dejanj, ki jo (ne)dopustno izkrivljajo. Kaj pa se zgodi, če Komisija zahteva odškodninsko odgovornost od akterjev kršitve prava EU kar pred nacionalnim sodiščem države članice - države domicila domnevnih kršiteljev? Na kaj mora tako nacionalno sodišče pri tem posebej paziti? Predvsem pa, koliko je pri tem vezano na oblastne odločitve Komisije - zdaj stranke v postopku - sprejete v predhodnem postopku, ki ga je vodila zoper sedanje tožence v Bruslju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini

dr. Katja Šugman Stubbs, 6.12.2012

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 47/2012V zadnjem času se je v nekaj aktualnih primerih pojavilo sicer vedno težko vprašanje, kako vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Gre za eno najzahtevnejših vprašanj procesnega prava, na katerega ni mogoče vnaprej enoznačno odgovoriti. Pogledali si bomo različne oblike mednarodne pravne pomoči, raznolikost možnosti, ki jih države ubirajo, ko se spopadajo s temi vprašanji, ter opozorili na dve v temelju različni možnosti, kako tuji dokazi pridejo v drug sistem: bodisi s sodelovanje države odreditve ali pa jih druga država pridobi neodvisno, pa jih prva samo prevzame v svoj sistem. Na koncu bom analizirala slovensko sodno prakso in različne teste presoje: od zakonskega, do širšega in ožjega ustavnega testa. Sledijo še priporočila o tem, kateri test presoje uporabiti v različnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Dokončni "Ne!" prisilnemu upokojevanju sodnikov?

Zoran Skubic, 22.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45/2012Težnja po reformah sistemov socialne varnosti je trenutno tako ali drugače prisotna skoraj v vseh državah članicah EU. Njihovo vzdrževanje pač preprosto stane. Vendar pa se za na videz legitimnimi težnjami po spremembah (tj. varčevanju) pogosto skrivajo tudi drugačni interesi. Madžarski zakonodajalec je tako pravzaprav vsem pravosodnim funkcionarjem čez noč za osem let in z minimalnim prehodnim režimom znižal prisilno upokojitveno starost. Sledil je odziv institucij EU v luči vprašanja spoštovanja določb Direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (Direktiva) in končno v skrajšanem postopku tožba pred Sodiščem EU. To je nedavno tega odločilo, da madžarska ureditev nasprotuje pravnemu redu EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Novela ZOPOKD-C

dr. Liljana Selinšek, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2012Kot običajno je v senci obsežnih in pomembnih sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1) sredi poletja ugledala luč sveta tudi novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-C). Novela poleg uskladitve določb ZOPOKD s spremembami KZ-1 prinaša tudi nekaj pomembnih izboljšav pri opredeljevanju posameznih institutov, povezanih z odgovornostjo pravnih oseb za kazniva dejanja, zato je prav, da ji namenimo nekaj besed tudi v literaturi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Privid nepristranskosti?

Zoran Skubic, 8.11.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2012Sodni zaostanki kot sistemska anomalija, v bistvenem povzročena z nepremišljeno sodno reformo iz sredine devetdesetih let, na slovenskih sodiščih počasi, a vztrajno odmirajo. Vendar smo ponekod, predvsem v nekaterih vrstah zadev, iz različnih razlogov še daleč od optimalnega časa trajanja postopka. Konec koncev na pojav zaostankov ni imuno niti Sodišče Evropske unije, sploh pa ne Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). (Pre)dolgi sodni postopki pa imajo po drugi strani poleg očitnih tudi druge, na prvi pogled manj opazne negativne eksternalije. Eno od teh je pred kratkim obravnavalo ESČP v postopku proti Sloveniji, in sicer je naletelo na vprašanje, ali je mogoče sodnika, ki je v istem delovnem sporu, ki je večkrat "zaokrožil" po instancah, enkrat davno tega nastopil v vlogi višjega, zdaj pa vrhovnega sodnika, res mogoče šteti za a priori pristranskega? Ali povedano drugače, ali odločanju sodnika, ki se po devetih letih - in tisočih zadevah vmes - kljub določbam 70. in 71. člena ZPP niti ne spomni, da je v zadevi, ki jo zdaj obravnava kot član senata na najvišji instanci, že sodil (sicer o drugem pravnem vprašanju), ni mogoče pripisati niti videza pravične odločitve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Konec agresivnih prodajnih praks?

Zoran Skubic, 25.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2012Tržne zakonitosti so neizprosne. Če izdelka, ki ga tržiš, ne prodaš, produkta kot ekonomske kategorije preprosto - nimaš. Imaš le stroške izdelave, vzdrževanja in hrambe. Zato je toliko pomembneje, da kar izdelaš, čim uspešneje unovčiš. Vendar pa ti lahko pri metodah prodaje potrošnikom, ki presežejo prag primernih (poštenih) praks, kaj kmalu stopi na prste pravo EU. Sodišče Evropske unije (Sodišče) je namreč v luči določb Direktive o nepoštenih poslovnih praksah (Direktiva) kot nedovoljene opredelilo vse tiste agresivne prakse trženja, ki potrošnikom dajejo napačen vtis, da so že dobili nagrado, čeprav bodo morali za njeno dokončno pridobitev nositi določene stroške. Še več, take poslovne prakse so prepovedane tudi, če so ti stroški minimalni ali zanemarljivi v primerjavi z vrednostjo obljubljene nagrade, in to celo v primeru, ko prodajalec s tako prakso sploh ne pridobi nobene dejanske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Guy Standing: negotovost ljudi in pomanjkanje delovne identitete

mag. Mitja Stefancic, 25.10.2012

Delovna razmerja

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 41-42/2012Guy Standing je profesor na Univerzi v Bathu. Njegovo raziskovalno delo se osredinja na pojav prekernosti v naprednih družbah. Meni, da vse pogostejša prekernost izpodriva neoliberalistična načela in je zato grožnja političnemu establišmentu. Raziskave in ugotovitve profesorja Standinga so v zadnjih letih zelo zaslovele. O tem priča velik uspeh njegove knjige The Precariat (O prekernosti), ki jo je lani izdala založba Bloomsbury, in njegova vse številnejša predavanja na univerzah, raziskovalnih inštitutih in političnih predstavništvih v evropskih mestih in po svetu. Dne 11. oktobra je predaval tudi v Ljubljani na konferenci Univerzalni temeljni dohodek: za novo družbeno pogodbo v Evropi. Kako bi opisali družbo, ki jo označujete kot prekerno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Učinkovitost zadružnih bank med finančno krizo ter njihov pomen za slovensko manjšino v Italiji

mag. Mitja Stefancic, 12.10.2012

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 39-40/2012Banke so pomemben člen tržnega gospodarstva, saj zagotavljajo uspešno delovanje plačilnega sistema, prihranke spreminjajo v depozite oziroma v dolgoročna posojila, opravljajo koristno evalvacijo in nadzor nad poslovnimi subjekti, navsezadnje upravljajo s finančnimi tveganji. Moramo pa upoštevati, da se banke razlikujejo po pravni obliki in po specifičnem upravljanju, izvajajo pa tudi različne oblike nadzora nad svojim poslovanjem. Prispevek se osredotoča na zadružne banke, ki jim sodobna ekonomska in pravna literatura še vedno namenja premalo pozornosti. Ker pa zadružne banke izhajajo kot "zmagovalke" iz finančne krize v letih 2007 in 2008, akademiki in finančni nadzorniki res nimajo več razlogov, da se ne bi podrobneje seznanili z njihovim delovanjem in jim namenili več pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Dokazni učinki notarskih listin v mednarodnem pravnem prometu

Nina Scortegagna Kavčnik, 12.10.2012

Kultura in umetnost

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 39-40/2012Knjiga Dokazni učinki notarskih listin v mednarodnem pravnem prometu (GV Založba in Notarska zbornica Slovenije, Ljubljana 2012, 220 strani), ki jo je napisal dr. Andrej Veble, prihaja iz notarske hiše - pisec je namreč notarski pomočnik. V praksi se z dokaznimi učinki notarskih listin v mednarodnem pravnem prometu, med katere uvrščamo tudi notarske overitve, za zdaj srečujemo bolj poredko, vendar bo sčasoma postalo poznavanje dokaznih učinkov tako naših notarskih listin v tujini kot tudi tujih notarskih listin pri nas vsakodnevna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

In vino (realiter) veritas?

Zoran Skubic, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2012V svoji prvi meritorni odločitvi glede Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je Sodišče EU s široko razlago njenih določb ugotovilo, da za "zdravstveno trditev" po Uredbi šteje že zatrjevanje, da ima neko živilo začasne ali bežne učinke na človekovo zdravje. Tako je tudi recimo v primeru zagotavljanja, da je neka hrana ali pijača "lahko prebavljiva", še zlasti če ga spremlja navedba o zmanjšani vsebnosti neke vrste snovi, ki jo veliko potrošnikov pojmuje negativno (kislina). Toda kaj se zgodi v primeru, če se take trditve, čeprav izkazano resnične, nanašajo na "najbolj kulturno od vseh alkoholnih pijač" - vino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Zdravstvena reforma - čakajoč Godota

mag. Jaka Slokan, 4.10.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 38/2012Beckettova dvodejanka z že ponarodelim naslovom Čakajoč Godota opisuje nestrpno pričakovanje dveh osrednjih likov (Vladimirja in Estragona) na človeka, ki ga komaj poznata in o katerem vesta le malo, razen tega, da ga morata dočakati. Celotna dramska situacija sloni na antiklimaksu čakanja in poskusov obeh antiherojev, da bi nekako zapolnila nelagodno napetost jalovega pričakovanja, s čimer razgalita absurdnost (takega?) bivanja. Vzporednica z dolgotrajnim pričakovanjem zdravstvene reforme se vsiljuje sama po sebi. Tako kot Vladimir in Estragon v Beckettovi tragikomediji vedno znova sprašujeta dečka - po mnenju nekaterih ta predstavlja upanje - kdaj pride gospod Godot (ta se v igri nikoli ne pojavi), podobno, večina strokovne in laične javnosti pri nas napeto pričakuje zdravstveno reformo. Vsak minister, pristojen za zdravje, ob začetku svojega mandata napove zdravstveno reformo, čakanje Godota pa traja že 20 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

(Državni) nadzor nad lokalno samoupravo

dr. Miloš Senčur, 4.10.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2012Komisija za preprečevanje korupcije je nedavno ob primeru pravnomočne obsodbe župana Občine Trebnje na pogojno kazen zapora zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja opozorila na problem (ne)učinkovitosti (državnega) nadzora nad delovanjem organov s področja lokalne samouprave. V tej zvezi komisija izpostavlja problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Širše gledano se torej glede tega postavlja temeljno vprašanje, ali zakonska ureditev nadzora nad poslovanjem lokalnih skupnosti ustreza ustavnopravnemu okviru nadzora ali ga prebija ali pa gre morda celo za ureditev, ki je s tega vidika podnormirana. Pri poskusu osvetlitve problematike (notranjega in zunanjega) nadzora nad delovanjem lokalne samouprave je treba upoštevati vsaj dvoje: prvič, da je to področje že samo po sebi kompleksno, zaradi česar imamo opravka s problemom razsežnosti obsega in ciljev delovanja lokalne samouprave; in drugič, da sta z vprašanjem ustreznosti nadzora nad lokalno samoupravo povezani tudi vprašanji glede ustreznosti razmerij med (oblastnimi) organi s področja lokalne samouprave in ustreznosti razmerij med slednjo in državo. Izhajajoč iz teh splošnih ugotovitev, bodo zato v prispevku predvsem poudarki o tem, kaj je nujno treba upoštevati pri oblikovanju in vzpostavljanju oblik ter mehanizmov nadzora nad delovanjem lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (2. del)

dr. Liljana Selinšek, 20.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 36/2012Liljana Selinšek,dr. pravnih znanosti, docentka za kazensko pravo, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije V Pravni praksi, št. 35/2012, je objavljen prvi del analize sprememb v opisih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ki jih je prinesel Zakon o spremembah in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

(Ne)izvršitev evropskega naloga za prijetje - meje diskrecije držav članic

Zoran Skubic, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2012Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje opredeljuje ta nalog kot sodno odločbo, ki jo izda posamezna država članica (država odreditve) ter jo posreduje z namenom prijetja in predaje konkretne osebe drugi državi članici (država izvršitve) z namenom, da se zoper to osebo po predaji v državi odreditve izvede kazenski postopek ali izvrši kazen zapora ali kak drug ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice so na podlagi načela medsebojnega priznavanja odločb načeloma zavezane izvršiti vsak nalog za prijetje, (redke) izjeme od tega načela so taksativno določene, pri čemer članice pri opredelitvi teh izjem uživajo nekaj diskrecije. Tako tudi v primeru, če je nalog izdan zaradi izvršitve kazni zoper osebo, ki je v državi izvršitve, a je hkrati tudi njen državljan ali (kvalificiran) prebivalec. Toda kaj se zgodi, če država članica to diskrecijo preseže in nepravilno (samovoljno) implementira ožjo izjemo od tiste, predvidene v Okvirnem sklepu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Pravica potrošnika tožiti doma

Zoran Skubic, 13.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2012Varstvo pravic potrošnikov kot temeljna komponenta zagotavljanja prostega pretoka blaga (in storitev) v EU predpostavlja, da je treba potrošnika kot gospodarsko šibkejšo in (praviloma) prava manj veščo stranko pogodbenega razmerja zavarovati pred profesionalnim sopogodbenikom - prodajalcem. S tem namenom je v Uredbi o sodni pristojnosti tudi določena izjema, ki potrošniku omogoča, da prodajalca toži pred domačim sodiščem, in to tudi v primeru, ko ima slednji svoj sedež v drugi državi članici. Pri tem pa morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, prodajalec opravlja svojo poklicno pridobitno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik svoje stalno (običajno) prebivališče, oziroma to svojo dejavnost tako ali drugače usmerja (tudi na primer na kvalificiran način prek spleta) v to državo članico, in drugič, če gre za (potrošniško) pogodbo, ki spada v tako dejavnost prodajalca. Kaj pa če potrošnik pogodbo s takim prodajalcem sklene (podpiše) "pri njem doma", tj. v državi članici, v kateri ima prodajalec sedež? Ali povedano drugače: je za evropskega potrošnika beneficij tožbe pred nacionalnim sodiščem rezerviran le za tiste primere, ko je bila sporna pogodba s prodajalcem sklenjena na daljavo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Nove oblike dela

dr. Grega Strban, 13.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 35/2012V založbi PF Univerze v Ljubljani je v zbirki Manet pravkar izšla knjiga dr. Luke Tičarja z zelo aktualnim naslovom in vsebino (Ljubljana 2012, 296 strani) Avtor analizira nove (netipične) oblike dela v času, ko se pojavljajo zahteve nekaterih po večji prožnosti delovnega prava. Že v naslovu se sprašuje, kdo naj bo deležen delovnopravnega varstva in v kakšnem obsegu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (1. del)

dr. Liljana Selinšek, 13.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 35/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) je precej prevetril temeljni predpis kazenskega materialnega prava. Novela večinoma (razmeroma pozno, pa vendarle) odpravlja nekatere pomanjkljivosti in neustrezne oziroma nedomišljene koncepte, ki jih je tako v splošnem kot tudi v posebnem delu uvedel KZ-1, pri čemer se v enem delu ureditev smiselno oziroma v bistvenih delih vrača v stanje, kakršno je veljalo pred uveljavitvijo KZ-1, v enem delu pa se uvajajo novi koncepti in skuša slediti razvoju kazenskopravne znanosti, pa tudi potrebam prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Diplomatska imuniteta in njen vpliv na delovna razmerja uslužbencev veleposlaništev tretjih držav

Zoran Skubic, 6.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2012Sodišče Evropske unije (Sodišče) je pred kratkim v luči Uredbe o sodni pristojnosti (Uredba) obravnavalo več dilem, povezanih z razmerjem med diplomatsko imuniteto veleposlaništva in individualnimi pogodbami o zaposlitvi njegovih uslužbencev. Predvsem se je podrobneje opredelilo do meril, katero delovanje uslužbencev lahko štejemo za dejavnosti v funkcionalni zvezi z diplomatsko suverenostjo veleposlaništva tretje države. Jasneje pa je tudi začrtalo meje, ki jih stranki pogodbe o zaposlitvi na veleposlaništvu morata spoštovati glede dogovorov o posebni sodni pristojnosti za reševanje medsebojnih sporov. Pri tem gre za vprašanja, ki so občasno predmet tudi (delovno)sodne prakse slovenskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaposlovanje v javnih zdravstvenih zavodih po ZUJF

mag. Jaka Slokan, 30.8.2012

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 33/2012Trend reorganizacije menedžmenta v javnih zdravstvenih zavodih gre v smeri povečanja pooblastil direktorjev javnih zdravstvenih zavodov na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, s tem pa se posledično povečuje njihova odgovornost. Prav odvisnost direktorjev od drugih organov upravljanja (denimo od sveta zavoda) je bila zaradi želje po večji učinkovitosti poslovodenja eden od glavnih razlogov za spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki poleg Zakona o zavodih (ZZ) ureja področje vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) s svojimi določbami na področju zaposlovanja to odgovornost direktorjem jemlje in jo prelaga na svet zavoda ter posredno, prek župana ali ministra, na njegovega ustanovitelja (lokalno skupnost ali državo). Trdim, da so te določbe ZUJF nelogične, v praksi težko izvedljive ter pomenijo nepotrebno birokratizacijo postopkov zaposlovanja v javnih zdravstvenih zavodih in odmik od že postavljenih smernic glede njihovega vodenja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Dedovanje terjatve za povrnitev nepremoženjske škode

mag. Igor Strnad, 23.8.2012

Obligacije, Dedovanje

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 31-32/2012Vrhovno sodišče je pred kratkim objavilo odločitev v dveh revizijskih zadevah, ki sta jih na nižjih stopnjah obravnavali prvostopenjski sodišči z območja različnih višjih sodišč. Skupno dejansko in pravno izhodišče je bila prisojena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo. Zoper odločitev se je pritožila toženka. Po vložitvi pritožbe in preden je višje sodišče v zadevi odločilo, je tožnik umrl. Obe višji sodišči sta presodili, da smrt v pritožbenem postopku na odločitev ne vpliva. Ker je bil tožnik v času glavne obravnave (še) živ, sodišči prve stopnje pa sta o odškodnini za nepremoženjsko škodo odločili na podlagi okoliščin, ki so obstajale takrat, se zakonski dejanski stan, oblikovan v besedni zvezi "pravnomočne odločbe", veže na ta trenutek. Sodišči druge stopnje sta zato pritožbi obravnavali in potrdili oziroma spremenili (nekoliko znižali denarno odškodnino) prvostopenjski sodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Domena.eu v domeni sodne prakse Sodišča EU

Zoran Skubic, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2012Internetna domena (končnica) .eu je spletna identiteta EU. Gre za specifično domeno najvišje ravni (ang. top-level domain), katere poglavitni cilji so promocija spletne prepoznavnosti EU, večja izbira za uporabnike domenskih imen in spodbuda razvoju elektronskega poslovanja na skupnem trgu. Njeni začetki segajo v leto 2005, že zdaj pa je deveta najpogostejša domena najvišje ravni v svetovnem merilu, od tega peta najbolj priljubljena državna spletna domena in četrta te vrste v Evropi. Slovenija je do danes registrirala skoraj 10.200 domenskih imen .eu, kar je zanemarljivo glede na dejstvo, da je vseh takih domenskih imen skupaj več kot 3,6 milijona. In to kljub dejstvu, da je ta domena najvišje ravni še posebno zanimiva prav za mala in srednje velika podjetja, saj jim zagotavlja vseevropsko spletno identiteto, s tem pa tudi večjo prepoznavnost na evropskih trgih. Zato ne čudi, da si do njene uporabe na različne - tudi nedopustne - načine prizadevajo dokopati tudi poslovni subjekti, ki za tako registracijo ne izpolnjujejo pogojev po Uredbi o izvajanju domene ".eu" in njeni izvedbeni uredbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Sistematično nasilje nad duševno in telesno prizadetimi osebami ter neprimeren odziv države

Zoran Skubic, 23.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v razmeroma obsežni sodbi odločilo, da pristojne hrvaške institucije niso zadostno poskrbele za varstvo oseb z duševno motnjo ali trajno fizično prizadetostjo ter njihovih družinskih članov pred nečlovečnim in ponižujočim ravnanjem v vsakdanjem življenju. Hrvaške oblasti matere in invalidnega sina namreč več kot štiri leta niso uspele ubraniti pred vsakodnevnim nadlegovanjem mladoletnih storilcev, ki je večkrat prešlo v fizično nasilje. Zlasti hrvaška policija je zatrjevala, da je tu nemočna, povsem so odpovedale tudi službe socialnega varstva in šolski sistem. Gre za sistemski problem učinkovitega varstva enega najbolj izpostavljenih segmentov prebivalstva, ki, kot bomo videli, ni akuten samo na Hrvaškem. Zahteva celosten pristop, pri čemer ni ne lahkih ne preprostih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

(Dopustne) stranpoti popolne harmonizacije področja potrošniških kreditov v EU

Zoran Skubic, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2012Direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah je razmeroma nov pravni akt EU, zato ne preseneča, da se je šele nedavno začela oblikovati pomembnejša praksa Sodišča glede njenih bistvenih rešitev. Tako je v nedavni odločitvi presojalo vprašanje, ali je mogoče omejitve Direktive uporabljati tudi za kreditne pogodbe, ki so jih potrošniki sklenili pred uveljavitvijo nacionalnega implementacijskega predpisa. Prav tako je Sodišče namenilo pozornost v marsičem bistvenem vprašanju, ali pravo EU nasprotuje nacionalni ureditvi, ki omejuje bančne provizije, ki jih lahko banka zaračuna potrošniku za odobritev kredita in njegovo servisiranje, čeprav te omejitve v Direktivi niso (izrecno) določene. Vendar pa je resničen pomen sodbe še drugje: s to odločitvijo je Sodišče v pomembnem delu zaobšlo načelo popolne harmonizacije, ki naj bi bilo sicer temeljno načelo Direktive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Ko se zdi, da tudi prometna varnost postaja posel

mag. Rosana Lemut Strle, 19.7.2012

Cestni promet

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 28/2012Tezo, da je prav bliskovit razvoj tehnologije bistveno olajšal življenje sodobnemu človeku, bi težko ovrgli. Pomislimo samo na to, kako so še naše babice za gospodinjenje potrebovale veliko več časa, ki nam ga danes prihranijo nenadomestljivi tehnični pripomočki, kot so pralni, pomivalni in sušilni stroj, pa sesalec in podobni, ki so nekoliko ironično vsi moškega spola. Pa pomislimo na to, kako smo včasih komunicirali - s "papirnatimi pismi". Šlo je počasneje, ampak smo poznali poštarja. Družili smo se s pravimi, in ne z virtualnimi prijatelji. Pisanje esejev in različnih zgodovinskih nalog nam je vzelo veliko časa, saj je bilo zbiranje informacij zamudno delo. Knjige za domače branje smo tako celo prebrali, saj je bilo dober povzetek težko dobiti. Danes je drugače. Računalnik in splet sta naredila tihi globalni prevrat. Tako nisem več prepričana, da imamo nadzor nad omenjenima orodjema. Večina nas slabo razume, kako sploh delujeta. Vse bolj se tako zdi, da vse, kar pride na računalnik, še zlasti če nadaljuje pot naprej na splet, živi neko svoje, od nas povsem neodvisno življenje. Tehnologija pa je prinesla velike spremembe tudi pri delu represivnih organov. Tudi njim je v marsičem olajšala delo, na drugi strani pa je zožila krog posameznikove zasebnosti do meje, ko bi se resnično morali vprašati, ali ni cena za obljubo večje varnosti kdaj tudi previsoka in ali sploh še gre za varnost ali morda prevladujejo drugi (še manj opravičljivi) razlogi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(55)

Leto objave

< Vsi
2012(55)
> Januar(4) > Februar(3) > Marec(6) > April(6) > Maj(3) > Junij(4) > Julij(6) > Avgust(4) > September(6) > Oktober(7) > November(3) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov