O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 105)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ujetost mednarodne finančne regulative

mag. Peter Skok, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 49-50/2014Čeprav bi bilo mogoče pričakovati, da bi se od začetka globalne finančne krize leta 2008 do zdaj stališča o njenih vzrokih vsaj načeloma poenotila, so pričakovanja ostala neizpolnjena. Kljub različnim interesno pogojenim oziroma obarvanim pristopom v opredeljevanju vzrokov in analiziranju pomena in vpliva posameznih dejavnikov za nastanek krize ni mogoče prezreti pomena dejavnika, ki je označen kot neuspeh finančne regulative, v benevolentni kvalifikaciji, oziroma kot posledica ujetosti finančne regulative v jasnejši opredelitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Videonadzor javne poti v zasebne namene po pravu EU načeloma dopusten

Zoran Skubic, 18.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2014Živimo v družbi nadzora. To je dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti najmanj tisti, ki imamo v žepih "pametne" telefone, kaj šele vsi, ki so člani različnih "družabnih" omrežij. Za tako udobje navidezne "povezanosti" se pač - plača. In plačuje se praviloma z izgubo zasebnosti, valuta pa so naši osebni podatki. Najbolj neposredno v našo osebno sfero zagotovo posega videonadzor. Direktiva 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov zato vsebuje posebna pravila, pod katerimi so taki posegi dopustni. Seveda pa praksa prinese veliko položajev, ko "pričakovana zasebnost" trči ob druge legitimne interese. Se lahko lastnik nepremičnine zakonito zavaruje pred posegi v njegovo lastnino z uporabo nadzorne kamere tudi, če njen snemalni kot deloma zajema tudi javno pot in tujo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Prazniki, dela prosti dnevi, dopust, počitnice

Nataša Skubic, 11.12.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2014Zadnji terminološki kotiček v tem letu bom namenila praznično-dopustniški terminologiji, saj se nekaj dni pred prazniki prileže kaj lažjega, kar pa nikakor ne pomeni, da obravnavani pojmi ne bodo koristni tudi za kakšno resnejše besedilo. Prazniki in dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so določeni v kratkem zakonu z istim naslovom, ki je v angleščino preveden kot Public Holidays and Work-off Days in the Republic of Slovenia Act. Za besedno zvezo dela prost dan Evroterm ponuja možnost a work-free day, sama pa bi izbrala možnost a non-working day.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Mednarodna zaščita in preverjanje istospolne usmerjenosti prosilcev po pravu EU

Zoran Skubic, 11.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2014Človekova spolnost je eno najintimnejših doživljanj, kar jih premore vsak posameznik. Gre za del osebne identitete vsakogar od nas, pa čeprav marsikdo - sebi ali drugim - tega ne želi ne razkriti ne priznati. In ker gre za tako pomemben in razgaljajoč del "jaza", ga (razumljivo) ne razkazujemo vsepovsod, vsak dan, sploh pa ne vsakomur. Pri tem ni zanemarljivo, da je v mnogih družbenih okoljih prav spolna usmerjenost še vedno dejavnik tveganja, če ne celo pregona. Ponekod je celo razlog za brezglavi beg v drugo državo. Pravo EU takim prosilcem omogoča podelitev mednarodne zaščite (azila), toda ali pri tem zadostuje že "golo" zatrjevanje "napačne" spolne usmerjenosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Ali se lahko soft law EU obravnava kot hard law EU

dr. Jorg Sladič, 11.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 48/2014Ustavno sodišče RS je s sklepom v zadevi U-I-295/13 prvič postavilo Sodišču EU sedem vprašanj za predhodno odločanje. Sklep je bil objavljen tudi v Uradnem listu RS. Zadeva se nanaša na presojo ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). V tem prispevku ne bom obravnaval ustavnopravne problematike izbrisa podrejenih obveznic, glede tega je sodna praksa Sodišča EU jasna. O veljavnosti nacionalnega predpisa lahko odloča zgolj nacionalno sodišče. Bistvo tega članka je analiza nekaterih vprašanj za predhodno odločanje, ki jih je Ustavno sodišče RS postavilo Sodišču EU, izključno s stališča prava EU. To je pomembno, ker Ustavno sodišče meni, da je bila novela ZBan-1L sprejeta na podlagi zahtev EU o vzpostavitvi pravnega okvira za delitev bremen v skladu s pravili EU o državnih pomočeh. Ustavno sodišče že ex ante izhaja iz obstoja državne pomoči pri sanaciji bank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Med sivino vsakdana in črnilom hobotnice

Nika Skvarča, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2014Če bolj ali manj redno spremljate medijske novice, veste, da so vseobsegajoči internetni nadzor, dokapitalizacija bank, vladavina lobistov, sporne "davčne oaze" in z njimi povezano pranje denarja ter za nameček še dolgotrajno poročanje o "političnih procesih" postali siv vsakdanjik slehernika pred televizijskim ekranom. Sprva osupljive, živce parajoče novice zaradi njihove vsakdanjosti postajajo vse bolj sive. Njihov odtenek sivine pa na žalost spodbudi le še refleks zehanja. Kako naj si drugače pojasnim pojav, da se človeka prav nič več ne dotakne informacija o višini, oblikah in inovativnih načinih "plemenitenja" premoženja najbogatejšega Slovenca, hkrati pa nas nadvse razjezi ugotovitev, da njegovih vzmetnic ne prodajajo več po akcijskih cenah? Edina sivina in z njo povezana apatičnost, ki se je med 25. in 26. novembrom podila okrog Čateža, je bila tista, povezana z vremenom. Že sedma konferenca kazenskega prava in kriminologije je namreč poskrbela za barvit prikaz spopada med (ostarelim) pravnim sistemom in (sodobno) korporacijsko kriminaliteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Trk letala z mobilnimi potniškimi stopnicami ni opravičljiv razlog za hudo zamudo prevoznika

Zoran Skubic, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2014Sodišče (EU) je že drugič v dveh mesecih obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z Uredbo o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Ta določa, da so vsi potniki, upoštevajoč smernice doktrine Sturgeon, v primeru zamude prevoznika upravičeni do izplačila pavšalne odškodnine v razponu od 250 do 600 evrov. Prvi, nižji znesek odškodnine se nanaša na zamudo, daljšo od treh ur, pri letih z dolžino do vključno 1500 kilometrov. Zahtevek lahko potnik vloži s izpolnitvijo preprostega spletnega obrazca. Letalski prevoznik pa po Uredbi ni zavezan k plačilu odškodnine, če lahko s primerno gotovostjo dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim preprosto ne bi bilo mogoče izogniti, pa tudi če bi bili (morda) sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Kaj se torej zgodi, če letalo ne more vzleteti zaradi trka z mobilnimi potniškimi stopnicami, ki omogočajo evakuacijo potnikov? Je to zadosten ekskulpacijski razlog v smislu "izrednih neizogibnih razmer", ki upravičujejo zamudo - brez odškodnine potnikom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Zamuda

Nataša Skubic, 27.11.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 46/2014Zamuda je neizpolnitev ali zakasnela izpolnitev obveznosti (Pravni terminološki slovar, 1999, ZRC SAZU). V pravu so z zamudo roka za izpolnitev določene obveznosti oziroma roka za opravo nekega dejanja in z zamudo naroka povezane različne pravne posledice. Najtežja posledica zamude je prekluzija, kar pomeni, da upravičenec izgubi pravico, če je v roku, ki je za to določen, ne realizira (Leksikon Cankarjeve založbe, Pravo, 2003). Druge pravne posledice, povezane z zamudo, so še fikcija, da je stranka opravila določeno procesno dejanje, mirovanje postopka, izdaja zamudne sodbe, obveznost plačati zamudne obresti ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Ekonomsko neaktivnim državljanom EU se lahko odreče socialna pomoč

Zoran Skubic, 27.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2014Prost pretok ljudi kot eden ključnih postulatov prava EU vključuje tudi (z)možnost ekonomske migracije v drugo državo članico. Vendar pa slednjo pogosto spremlja sum iskanja in izkoriščanja lukenj ter špranj med različnimi nacionalnimi sistemi socialne varnosti. Kaj pa, če je ta sum - upravičen? V takem primeru z vidika prava EU nastane na eni strani kolizija med težnjo po koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se zasleduje z Uredbo 883/2004, in pa prostim pretokom in gibanjem državljanov EU in njihovih družinskih članov glede na ureditev Direktive 2004/38/ES na drugi. Je torej država članica gostiteljica res dolžna nositi celotno breme socialnih dajatev tudi za tiste priseljene državljane EU, ki so ekonomsko (povsem) neaktivni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Blišč in beda razpisnih postopkov za imenovanje sodnic in sodnikov mednarodnih sodišč

Zoran Skubic, 27.11.2014

Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2014Ob nedavnih zapletih in preigravanjih glede nominacije in končne zasedbe slovenskega komisarskega mesta so se mnogi spraševali, kako bi bilo mogoče kandidacijski postopek narediti bolj transparenten. Odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Odločitev za primernega kandidata za komisarja je nujno politična, saj gre konec koncev za eno najvišjih političnih funkcij v EU. Hkrati pa mora biti operativna (tj. razmeroma hitra), a kljub temu mora zagotavljati izbiro kandidatke ali kandidata, ki ima vsaj osnovne kompetence, zahtevane za zasedbo tega mesta. Večja transparentnost izbirnega postopka pa je po drugi strani obratno sorazmerna z njegovo ekspeditivnostjo. Po domače: bolj ko je nacionalni izbirni postopek transparenten in več institucij kot je udeleženih v njem - dalj časa traja. Po eni strani je tako izvoljenim kandidatom odmerjena visoka legitimnost a kaj, ko so roki mednarodnih organizacij za posredovanje imen kandidatov pogosto neizprosno in nerazumno kratki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria (II.)

Marko Stupica, 27.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 46/2014Mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, svetnik, v svojem nedavnem uvodniku Z ideologijo proti pravosodju in pravurazpravlja o želji po prevladi skrajnih ideologij nad pravosodjem s ciljem, da bi to postalo šibko in nedelujoče ter v interesu tistih, ki ne želijo živeti po pravu, ki je sicer do korupcije in drugih oblik organiziranega kriminala precej tolerantno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Ugotavljanje namena pri zlorabi položaja ali zaupanja

dr. Liljana Selinšek, 13.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2014Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) spada med t. i. namerne delikte. V opisih vseh oblik tega kaznivega dejanja je kot poseben zakonski znak določen namen, s katerim mora storilec izvršiti dejanje, tj. pridobitev (ne)premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Če zakonsko zahtevanega namena v konkretnem primeru ni, znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti niso izpolnjeni. Obsodilna sodba pa ni možna tudi v primeru, ko namena ni mogoče ugotoviti (oziroma ga storilcu pripisati). Namen je kot subjektivni zakonski znak prepleten z institutom krivde (praviloma z direktnim naklepom) in zahteven za dokazovanje (oziroma ugotavljanje ali pripisovanje), kar postane še posebej očitno v primeru slabega upravljanja gospodarskega subjekta oziroma sistematične opustitve dolžnosti ravnanja s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika pri razpolaganju s premoženjem gospodarskega subjekta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Šele ko je Sodišče razložilo svojo prejšnjo sodbo, je postalo jasno, kako bo odločilo v poznejših zadevah

Saša Sever, 13.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 44/2014Sodbi velikega senata Sodišča v združenih zadevah Buono in drugi ter v zadevi Giordano sta zanimivi zlasti iz dveh razlogov. Po eni strani je Sodišče razložilo sodbo v zadevi AJD Tuna in šele zdaj vemo, kaj je v njej odločilo, po drugi strani pa je bila ta razlaga ključna za to, da je sploh lahko odločilo o odškodninskih zahtevkih francoskih ribičev za škodo, ki naj bi jim nastala zaradi sprejetja Uredbe št. 530/2008, ki je za določeno obdobje prepovedala ribolov na navadnega tuna s plovili z zapornimi plavaricami (v nadaljevanju: ribiške ladje) v delu Atlantskega oceana in Sredozemskega morja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Vovk Irena, Skubic Zoran, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014 6. sekcija Lobiranje med zakonom in korupcijo Irena Vovk "Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 62 registriranih lobistov (tj. poklicnih lobistov), ki so Komisiji za preprečevanje korupcije poslali kar 591 poročil (leto poprej pa zgolj 216), ki so poročala
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Prisotnost študentov medicine ob rojstvu otroka

Kim Sotlar, 13.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Kim Sotlar, Pravna praksa, 44/2014V začetku 20. stoletja se je v razvitem svetu začelo uveljavljati načelo samostojnosti bolnika, ki je skupaj z načelom spoštovanja pacientove zasebnosti eno glavnih načel varstva pacientovih pravic, ki so jih države po svetu uredile v nacionalnih zakonodajah z namenom povečanja učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Pacientova pravica do samostojnega odločanja se uresničuje prek instituta privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, kar vključuje tudi privolitev v sodelovanje pacienta v učnem procesu. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred kratkim obravnavalo privolitev pacientke porodnice v navzočnost študentov medicine pri rojstvu njenega otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Vnovič o predragi uporabi plačilnih kartic v EU

Zoran Skubic, 13.11.2014

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014Vprašanje pravne skladnosti mehanizma večstranskih medfranšiznih provizij (VMP) kot dela dajatev, ki se trgovcem zaračunavajo v sistemu plačevanja s plačilnimi karticami MasterCard, ni prvič na tapeti kake institucije EU. Splošno sodišče je problematiko že obravnavalo v letu 2012 in presodilo, da mehanizem VMP ne ustreza standardom prepovedi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, določene v 81. členu Pogodbe o ES (PES). S tem je pritrdilo pripadajoči odločitvi Evropske komisije iz leta 2007, ki je prav tako ugotovila protikonkurenčnost takega mehanizma. Nova Komisija bo imela tako precej lažje delo pri uresničevanju ciljev Zelene knjige o vzpostavitvi integriranega evropskega trga za kartična, spletna in mobilna plačila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Preložitev in prekinitev

Nataša Skubic, 13.11.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 44/2014Pojma preložitev in prekinitev, kot se uporabljata v sodnih postopkih (omejila se bom na kazenski in pravdni postopek, čeprav velja podobno tudi za druge), je težko enotno opredeliti, saj v različnih postopkih zajemata različne položaje. Temeljna postopkovna zakona, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) in Zakon o pravdnem postopku (ZPP), pojmov ne opredeljujeta, temveč določata, v katerih primerih se preloži oziroma prekine glavna obravnava, narok, preiskava, preiskovalno dejanje, postopek, izvršitev sodne odločbe itd. Iz teh primerov izhaja, da se pojma preložitev in prekinitev lahko tudi prekrivata oziroma da razlika med njima ni vedno jasna. SSKJ glagol preložiti opredeljuje kot določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa (preložiti obravnavo SSKJ opredeljuje kot določiti drug datum za že začeto obravnavo), glagol prekiniti pa opredeljuje kot za določen čas česa ne nadaljevati. Po mojem mnenju tudi ti dve opredelitvi ne ponujata popolnoma jasne razmejitve med pojmoma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Enostransko povišanje cen univerzalnih storitev po pravu EU ni dovoljeno

Zoran Skubic, 6.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2014Oskrba z energenti, cene in pogoji uporabe letalskih, železniških, telekomunikacijskih in poštnih storitev so ključni segmenti javnih storitev, ki so bili do nedavnega v primežu monopolov pravzaprav v vseh državah članicah. Postopna liberalizacija skupnega trga je na ta področja prinesla velike spremembe nekdaj ustaljenih pravil. Na trgu energentov sta bili tu ključni t. i. energetski direktivi - Direktiva o električni energiji in Plinska direktiva. Ti ne vsebujeta samo pravil, namenjenih odpiranju energetskega sektorja konkurenci, ampak tudi določbe, namenjene varstvu potrošnikov, predvsem glede preglednosti pogodbenih pogojev za končne odjemalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Je veljaven vizum v neveljavnem potnem listu (kljub vsemu) veljaven?

Zoran Skubic, 17.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 40-41/2014EU v veliki večini okoliških regij velja za obljubljeno deželo. To prepričanje vedno znova potrjujejo tragične slike praktično neusihljivih množic beguncev, ki se vsakodnevno zgrinjajo na italijansko Lampeduso. Zato tudi ne čudi, da je vizumski režim za državljane tretjih držav - če seveda ne gre za države enake ali primerljive blaginje - praviloma precej strog. Vstop v eno državo članico je namreč (praviloma) vstopnica za prehod v katerokoli drugo članico povezave. Podrobnejša pravila o vstopu na ozemlje EU vsebujeta Schengenski in Vizumski zakonik. Vendar pa praksa prinese s sabo marsikaj, česar normodajalec iz različnih razlogov ne predvidi. Tako se je latvijsko upravno sodišče nedavno tega soočilo s precej zanimivo dilemo: ali se lahko državljanu tretje države, za katerega velja obveznost predhodne pridobitve vizuma, kljub neveljavni potni listini dovoli vstop na ozemlje EU, če pride na njeno zunanjo mejo s priloženim veljavnim vizumom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Izločitev sodnika

Nataša Skubic, 17.10.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 40-41/2014Institut izločitve sodnika (če se omejim samo na sodnike, čeprav velja v temelju enako tudi za sodnike porotnike, državne tožilce, zapisnikarje, tolmače, izvedence in strokovne sodelavce) izhaja iz pravice do nepristranskega sojenja, ki je določena v 23. členu Ustave RS (pravica do sodnega varstva) in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (pravica do poštenega postopka). Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo določene okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (Ne)pristranskost sodnika ((im)partiality of a judge ali tudi judicial (im)partiality) in (ne)pristransko sodišče ((im)partial court / tribunal) sta pojma, ki sta neločljivo povezana z obravnavanim institutom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria

Marko Stupica, 9.10.2014

Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 39/2014Prof. dr. Janez Kranjc nedavno v članku Tam de se iudex iudicat quam te reo med drugim navaja: "Žal sodba v zadevi Patria kljub dolžini in natančnosti ne uspe prepričati v temeljni točki: možnosti, da je bilo dejanje storjeno, ne podkrepi z jasnim dokazom." Sprašujem se, kakšna bi bila šele dokazna ocena glede storitve kaznivega dejanja, če bi se zadeva Patria vodila po pravilih skrajšanega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Zakaj stolčka "Tripp Trapp" ni mogoče registrirati kot trirazsežno znamko?

Zoran Skubic, 9.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39/2014Registracija trirazsežnih blagovnih znamk niti ni tolikšna postmoderna pravna novota, kot bi se morda na prvi pogled zdelo, saj so vsaj francoska sodišča tako pravno varstvo dopuščala - in podeljevala - znakom, ki ponazarjajo obliko blaga samega ali pripadajoče embalaže, že od sredine 19. stoletja. Pa vendar nas tako varstvo pravic intelektualne lastnine postavlja pred zanimiv paradoks ("kavelj 22"): z registracijo se namreč razlika med znakom (znamko) in predmetom, na katerega znak napotuje, izgubi. Predmet je izenačen s (trirazsežnim) znakom, slednji pa napotuje na samega sebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izločitev, razdružitev

Nataša Skubic, 2.10.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2014V prejšnjem kotičku sem obravnavala angleške ustreznice za pojem združitev postopka, kot ga poznamo v kazenskem postopku, in za pojem združitev pravd, kot ga poznamo v pravdnem postopku.Ugotovila sem, da združitev v angleščino najbolj splošno prevedemo kot joinder. V tej zvezi sem omenila pojme joinder of proceedings, joinder of defendants, joinder of offences/offenses, joinder of charges, joinder of applications, joinder of claims in joinder of parties. Za združitev pravd se v angleščini uporablja pojem consolidation (of actions). Skupna sodba je še en pojem, ki se nanaša na združitev postopka oziroma združitev pravd; njena angleška ustreznica je single judg(e)ment.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pravica do pozabe - mit ali realnost

mag. Rosana Lemut Strle, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 38/2014V tretjem desetletju uporabe interneta počasi priznavamo, da ni brez slabosti. Da so v brezmejnosti preprosto dosegljive raznovrstne informacije, tudi take, ki posamezniku onemogočajo nadzor nad osebnimi podatki in posledično vpliv na lastno podobo, kot se na spletu kaže drugim. Ker splet ničesar ne pozabi, posameznika določajo tudi podatki, ki so zastareli, napačni, nepopolni, pa jih spletni iskalnik ne glede na ta dejstva ponudi morda med prvimi rezultati iskanja po osebnem imenu posameznika ter tako vzbuja vtis o njihovi aktualnosti in relevantnosti. O t. i. pravici do pozabe se v strokovnih krogih govori že nekaj let; vse od začetka priprave nove zakonodajne ureditve varstva osebnih podatkov na ravni EU, v širši javnosti se je o tej pravici bolj šepetalo. Šele po prelomni sodbi Sodišča EU v zadevi C-131/12, Španija proti Googlu, smo o pravici do pozabe začeli razmišljati kot o možnosti, ki ni le pravno-teoretična, ampak je izvedljiva v praksi. Po svoje je bizarno, da je pot tej pravici utrl posameznik, g. Costeja, ki je hotel biti pozabljen, zdaj pa kaže, da si ga bomo res zapomnili za zmeraj.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(105)

Leto objave

< Vsi
2014(105)
> Januar(12) > Februar(11) > Marec(9) > April(9) > Maj(12) > Junij(5) > Julij(10) > Avgust(3) > September(8) > Oktober(8) > November(11) > December(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov