O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 89)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Spremembe ZDR-1, ZID-1 in ZUTD

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Predloge in spremembe zakonov je MDDSZ prvič predstavilo na 294. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 18. novembra 2016. Vse spremembe temeljijo na dokumentu Za dostojno delo, ki predstavlja analizo stanja na trgu dela in je bil predstavljen na 285. seji ESS 1. aprila 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 2. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Hramba določenih spletnih osebnih podatkov zaradi obrambe pred kibernetskimi napadi

Zoran Skubic, 22.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2016Če predolgo zreš v brezno, se slednje prej ali slej zazre - vate. Ta Nietzschejev citat v digitalni dobi velja še toliko bolj kot leta 1886. Nobeno brskanje po svetovnem spletu namreč ni popolnoma nevidno. Tako niti ne preseneča, da je spletna hramba in uporaba osebnih podatkov že od samega nastanka - točneje razmaha - spleta vedno bolj žgoča tema. V Sloveniji je Ustavno sodišče leta 2014 v celoti razveljavilo določbe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki so operaterjem nalagale obvezno hrambo osebnih (prometnih) podatkov "na zalogo", in jim naložilo uničenje tovrstnih podatkov, ki so bili že shranjeni. Tako radikalen poseg je pristojne pripravljavce zakonodaje omajal do te mere, da do danes niso zmogli pripraviti ustreznih rešitev, ki bi na sorazmeren način odpravile zevajočo pravno praznino. Pri tem jim bo morda v pomoč nedavna odločitev Sodišča (EU), ki je presodilo, pod katerimi pogoji je hramba tovrstnih podatkov potrebna, morda celo nujna zaradi učinkovite obrambe pred kibernetskimi napadi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Predlog novele ZIntPK: Osebnostno primerna?

dr. Alma M. Sedlar, 8.12.2016

Uprava

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 48/2016Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki bo v javni obravnavi do 30. decembra 2016, prinaša kar nekaj pomembnih novosti, pa tudi odprtih vprašanj. Vseh ne bom naštevala, upam pa, da bo predlog spodbudil strokovno razpravo v naslednjih tednih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Toskanska banka Monte dei Paschi iz Siene najšibkejši člen italijanskega bančnega sistema

dr. Mitja Stefancic, 8.12.2016

Banke, zavodi

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 48/2016Zakaj je italijanska banka Monte dei Paschi iz Siene (Mps), ki velja za najstarejšo evropsko banko in posluje neprekinjeno že od davnega leta 1472, v kritičnem finančnem položaju? Čemu je do pred kratkim tvegala podržavljenje? Banko so v teku zadnjih let že dvakrat dokapitalizirali, najprej leta 2012 (za dve milijardi evrov), nato leta 2014 (tri milijarde evrov), a kljub temu so bili letošnji stresni testi, podobno kot v prejšnjih letih, zanjo malodane ubijalski. Kaj nam razkriva afera te banke glede globljih težav, s katerimi se spopada italijanski finančni sistem? Katere pa so posledice za evropske finančne trge? Enostavnih odgovorov na zgoraj navedena vprašanja ne bomo našli. Vseeno pa lahko nakažemo nekaj tehtnih izhodiščnih točk, ki so v pomoč bodisi pri preučitvi krize toskanske banke bodisi za razumevanje krize, ki je zaobjela Italijo in ki trenutno straši mednarodne investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 1. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je ena izmed največjih tehnoloških inovacij v zadnjih letih. Tehnologija, za katero mnogi pravijo, da bo prinesla novo spletno revolucijo, bo korenito spremenila poslovanje. Z novo tehnologijo veriženja blokov prihajajo novi koncepti, med njimi tudi t. i. pametne pogodbe (ang. smart contracts), ki bodo močno vplivale na sklepanje in izvrševanje obligacijskih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravila javne izposoje e-knjig po pravu EU

Zoran Skubic, 8.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2016Elektronske knjige (e-knjige) so še pred kratkim predstavljale resno eksistenčno grožnjo tradicionalni, papirnati knjigi. Vendar se povprečni uporabnik preprosto (še) ne more odreči občutku "prave" knjige, sploh pa ne na polici, na kar nas je konec koncev opomnil pravkar zaključen 32. Slovenski knjižni sejem. Vseeno e-knjig ni mogoče več popolnoma odmisliti, kaj šele pregnati iz našega vsakdana. Zaradi njihove (nematerializirane) oblike pa se pri njihovi uporabi soočamo z dilemami, ki so pri njeni papirnati inačici že dolgo brezpredmetne, razrešene. Ena od teh so - nekoliko prozaično - pravila zakonitega posojanja tovrstnih knjig s strani javnih knjižnic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Latinizmi v angleških pravnih besedilih

Nataša Skubic, 8.12.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2016V zadnjem terminološkem kotičku v tem letu se bom znova dotaknila teme, o kateri sem bolj obširno pisala pred leti, saj se vedno znova izkaže, da ugotovitev, da vprašanje uporabe latinskih pravnih pojmov v angleščini, slovenščini ali katerem koli drugem jeziku ni nikoli popolnoma razrešeno, še kako
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Lojalnost: razlog za plačilo dodatka ali dolžnost?

dr. Alma M. Sedlar, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 47/2016Nedavno razkritje medijev, da so v eni od institucij Republike Slovenije uslužbencem plačevali dodatke za lojalnost, odpira več dilem. Ugotavljanje, ali je izplačilo tovrstnih dodatkov v skladu s pravilniki in internimi akti, je v rokah pristojnih služb, zato se z njimi v tem članku ne nameravamo ukvarjati. Namesto tega bomo poskušali pojasniti, kaj lojalnost sploh je ter kje v slovenski zakonodaji in sodni praksi se pojavlja ta slabo opredeljen in izmuzljiv pojem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Darja Senčur Peček, 1.12.2016

Kultura in umetnost

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 47/2016Pred kratkim je izšla knjiga Osnove delovnega in socialnega prava (The Bases of Labour and Social Law) avtorjev prof. dr. Zvoneta Vodovnika in doc. dr. Luke Tičarja (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 570 strani). Gre za drugo, spremenjeno in dopolnjeno, izdajo e-knjige dr. Vodovnika iz leta 2015, tokrat v soavtorstvu z dr. Tičarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

(Pre)prodaja rabljenih računalniških programov je dopustna, a le na originalnih nosilcih

Zoran Skubic, 1.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2016Digitalni svet temelji na ideji nematerializiranih podatkov. Vsakokratni nosilec je "zgolj" medij njihovega trenutnega obstoja in je namenjen bodisi prenosu bodisi predvajanju relevantnega sosledja teh podatkov - upoštevajoč postulate vsakokratne programske kode - v določenem času in prostoru. Nosilec kot tak je torej "nujno zlo", zato bi težko trdili, da gre pri njem za konstitutivni element, ki skupaj z nameščenimi podatki tvori nedeljivo celoto. Drugače pa je, ko je govora o kopijah računalniških programov z licenco za neomejeno uporabo. Kot je v nedavni odločitvi poudarilo Sodišče (EU), je prenos tovrstnih "rabljenih" programov - ki je sicer po doktrini Usedsoft dopusten - brez soglasja imetnika avtorske pravice možen le, če se opravi skupaj z originalnim materialnim nosilcem - tj. s CD-, DVD- ali USB-medijem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Priloga (II)

Nataša Skubic, 24.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vnaprej nameščena programska oprema ni nepoštena poslovna praksa

Zoran Skubic, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016Dejstvo je, da je nakup novega osebnega računalnika - ali prenosnika - skoraj vedno povezan z "vsiljeno" programsko opremo. Za nepoučenega potrošnika precej nadležna praksa zlasti, če se nakup pripeti ravno ob uvedbi kake nove, še nepreverjene različice operacijskega sistema. Toda ali gre pri tem tudi za nepošteno poslovno prakso, ki nedopustno omejuje pravico potrošnika, da prosto izbira? Sodišče (EU) je bilo soočeno z dilemo, ali so tovrstne prakse, ki so na določenem segmentu tehnološkega trga dokaj globoko zakoreninjene, skladne z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Odgovor je, nekolikanj presenetljivo, pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Objava hiperpovezav na nezakonito objavljena avtorsko varovana dela

Zoran Skubic, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2016Hiperpovezava (ang. hyperlink, link) je, sodeč po Islovarju, označena sestavina v hiperbesedilnem in hipermedijskem dokumentu, ki omogoča preskok na drugo mesto v istem ali v drugem spletnem dokumentu oziroma na spletni strani. Praviloma gre za simbol ali besedilo, ki se v spletnem okolju prikaže in obarva drugače od preostalega besedila in nas ob kliku nanj popelje - drugam. Gre za pojavno obliko, brez katere moderen spletni uporabnik preprosto ne more. Vprašanje pa je, kaj storiti v primeru, da nas tovrstna povezava pripelje do avtorsko zaščitenih del, ki so "drugje" objavljena brez soglasja avtorjev. Je tovrstna praksa upoštevajoč doktrino Svensson in drugi res (vedno) v skladu z direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v javnih dijaških domovih

dr. Anida Sarajlić, 17.11.2016

Uprava

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 44/2016Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolov - nov obnovitveni razlog?

mag. Igor Strnad, 17.11.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 44/2016Pripravljajoča se novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) že doživlja prve odmeve v javnosti. V delovnem gradivu predloga je tudi določba, s katero se uvaja nov obnovitveni razlog (prvi odstavek 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in sicer: "13. Če je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile v postopku kršene konvencijske pravice in odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic in je obnova nujna, da se kršitev odpravi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vzročna zveza in naključje

dr. Jorg Sladič, 17.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2016Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Priloga (I)

Nataša Skubic, 10.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 43/2016V tem in prihodnjem kotičku bom poskušala streti enega trših prevajalskih orehov, in sicer, kako prevesti pojem priloga v angleščino. Na voljo so številne možnosti. Izbrala sem pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider, ker jih v pravnih besedilih zasledimo najpogosteje. Vsakega od njih bom opredelila in poskušala prikazati razlike ter razmerja med njimi. Slovenski pojem priloga je zelo splošen in zajema zelo različne priloge (oziroma dodatke, dopolnila, anekse) k zelo različnim dokumentom. V angleščini so zgoraj našteti pojmi praviloma bolj določni, čeprav so razlike med njimi kdaj zelo majhne, nekateri se lahko uporabljajo kot sopomenke, prav tako se pojmi v različnih državah uporabljajo različno. Vprašanje razmejitve med njimi je eno bolj zanimivih v angleški pravni terminologiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravno uokvirjanje množičnega financiranja

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 27.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 41-42/2016Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Dnevi slovenskih pravnikov 2016 (1.)

Scortegagna Kavčnik Nina, Maček Patricij, Lulić Anita, 27.10.2016

Ostalo

Nina Scortegagna-Kavčnik, Patricij Maček, Anita Lulić, Pravna praksa, 41-42/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nevarnosti sodne samouprave v tranzicijskih družbah

dr. Jorg Sladič, 27.10.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2016Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Je ponudnik brezplačnega dostopa do brezžičnega spleta odgovoren za kršitve avtorskih pravic, ki jih stori uporabnik?

Zoran Skubic, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2016Razvoj modernih tehnologij v zadnjih desetletjih je vse bolj in bolj odvisen od dostopnosti in razvejanosti informacijske infrastrukture. Slednja temelji na vse obsežnejšem in hitrejšem prenosu podatkov različnih digitalnih formatov, ki je prežel skoraj vse pore našega življenja. Že pri vsakdanjem obisku restavracije, pivnice ali kavarne je naročilo praviloma pospremljeno s poizvedbo, ali je morda zagotovljen brezplačni dostop do brezžičnega spleta (tj. omrežja Wi-Fi). Toda kaj se zgodi, če uporabnik tovrsten javni dostop zlorabi za kršenje avtorskih pravic (na primer nezakonite prenose zaščitenih vsebin)? Je prodajalec ali ponudnik, ki pri svojem poslovanju javno zagotavlja odprt in brezplačen dostop do omrežja Wi-Fi, v luči Direktive o elektronskem poslovanju odgovoren za tovrstne zlorabe s strani tretjih oseb? Če je odgovor da, mu je moč oblastno naložiti obveznost, da vsakršen dostop do svojega omrežja zaščiti z geslom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Sprava slovenskega naroda

Špela Kogovšek Sajovic, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2016Vsak državljan Slovenije pozna delitev na "naše" in "vaše". Morda ne vsak, vendar pa je marsikateri Slovenec že opazil, da ta delitev povzroča težave v družbi. To je zaznalo tudi Društvo mediatorjev Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in z namenom iskanja rešitve organiziralo Konferenco o postopku sprave. Konferenca pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, je potekala 26. in 27. septembra 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Preživnina in preživljanje

Nataša Skubic, 14.10.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 39-40/2016Preživnina je eden od pomembnejših institutov družinskega prava. V slovenskem pravu poznamo dolžnost preživljanja med zakonci tako v času trajanja zakonske zveze kot po razvezi zakonske zveze, med zunajzakonskimi partnerji in partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako so starši dolžni preživljati svoje otroke (praviloma do polnoletnosti), polnoletni otroci pa so, pod določenimi pogoji, dolžni preživljati svoje starše. V vseh zgoraj naštetih primerih se v slovenščini enotno uporablja pojem preživnina in šele iz sobesedila je razvidno, za kakšno preživnino gre. V angleščini pa se za različne vrste preživnin uporabljajo različni izrazi. V nadaljevanju se bom ukvarjala z angleškima pojmoma maintenance in support, ki se v družinskem pravu najpogosteje uporabljata za preživljanje oziroma preživnino.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(89)

Leto objave

< Vsi
2016(89)
> Januar(7) > Februar(6) > Marec(9) > April(6) > Maj(8) > Junij(7) > Julij(8) > Avgust(4) > September(6) > Oktober(9) > November(8) > December(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov