O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 103)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Najvplivnejši pravniki znotraj najslabše družbenopolitične stvarnosti

Nika Skvarča, 19.12.2013

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2013Na dan, ko smo obeleževali 65. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, torej 10. decembra, je družba Ius Software podelila priznanja najvplivnejšim pravnikom iztekajočega se leta. Izbrali so jih uporabniki spletnega portala Ius-info, ki so ob oddani glasovnici izbrancem pripisali kar kopico laskavih lastnosti. In katere so odlike najvplivnejšega pravnika? Je strokoven, z visokimi moralnimi vrednotami, pošten, pravičen, pogumen in z izrazitim socialnim čutom. Ali se v vsakem najvplivnejšem pravniku skriva tudi "nadčlovek", je težko reči, zagotovo pa drži, da se teh deset pravnikov ni zaprlo v udobni "slonokoščeni stolp" in so se v danem trenutku odzvali na družbenopolitično stvarnost. Letos so ta naziv prejeli dr. Miro
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Enako obravnavanje vseh vrst življenjskih skupnosti tudi glede pravic iz kolektivne pogodbe

Zoran Skubic, 19.12.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2013Iz prakse Sodišča (EU) je razvidno, da je pravo EU še posebej občutljivo na vprašanja (še) dopustne diskriminacije, pri čemer je poseben poudarek dan prav zagotavljanju ustrezne ravni varstva pravic do dela in iz njega. Zato ne preseneča, da niso redke sodbe, ki jih slednje izreče glede vprašanj, povezanih s spoštovanjem določb Direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (Direktiva). Ena zadnjih odločitev je bila tako namenjena dilemi, ali ima oseba, ki je s svojim istospolnim partnerjem po francoskem pravu sklenila "civilnopravno pogodbo o solidarnosti", skozi prizmo Direktive pravico do posebnega dodatka k plači in dopusta, čeprav sta ti pravici po nacionalni kolektivni pogodbi izrecno pridržani zgolj osebam (različnega spola), ki so sklenile zakonsko zvezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Zaporniške izkušnje

Zoran Skubic, 19.12.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2013Da so zapornikom odvzete samo tiste pravice, ki jih zakon izrecno določa, nas je v četrtek, 12. decembra, v okviru predavanja pred novoletnim druženjem članov Pravniškega društva Ljubljana opozorila Edita Mejač, direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v Celju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Lekarniška dejavnost in temeljna svoboda ustanavljanja po pravu EU

Zoran Skubic, 12.12.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2013Dileme glede regulacije opravljanja lekarniške dejavnosti že dalj časa burijo duhove pravne teorije in prakse tako doma kot tudi drugod v EU. Nazadnje so nas na to problematiko neposredno opomnile nedavne poteze Lekarne Ljubljana, predvsem pa burnost odzivov nanje. To niti ne preseneča, saj gre pri lekarništvu za dejavnost par excellence, kjer nikoli in nikdar ne smejo v celoti prevladati tržne zakonitosti nad splošnim javnim interesom varovanja in ohranitve zdravja. To ni ostalo neopaženo niti v pravu EU, saj so v Direktivi o poklicnih kvalifikacijah določene izrecne izjeme od splošnih pravil tako glede dostopa do lekarniške dejavnosti in njenega opravljanja kot tudi glede geografske porazdelitve lekarn ter monopola nad izdajanjem zdravil. Slednje ostaja v veljavi tudi v primeru, ko je glede na nacionalno ureditev v izključni pristojnosti lekarn tudi prodaja zdravil, ki se sicer izdajajo na recept, vendar pa stroškov zanje ne plačuje zdravstvena blagajna, temveč v celoti kupec sam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Pravica do pitne vode

dr. Vasilka Sancin, 12.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 48/2013Brez vode ni življenja, ne človeka ne države. Človek brez dostopa do pitne vode praviloma ne bo preživel tedna dni, država pa za izpolnitev enega od konstitutivnih elementov svojega obstoja potrebuje naseljivo kopno ozemlje, kar je pogojeno z dostopom prebivalstva do pitne vode. Kljub temu je marsikje zagotavljanje te osnovne potrebe oteženo oziroma je voda težko dostopna vse večjemu številu ljudi. V sodelovanju med PF Univerze v Ljubljani in PF Univerze v Lizboni je 29. novembra 2013 v Lizboni potekala znanstvena delavnica, na kateri je tekla razprava o pravici do pitne vode. Pozornost je bila namenjena številnim izzivom pri pravnem urejanju na nacionalni in mednarodni ravni, tako pri konceptualizaciji pravice kot tudi njeni učinkoviti implementaciji v praksi, predstavljeni pa so bili tudi primeri domačih pravnih ureditev v Sloveniji in na Portugalskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Vrste postopkov pred sodišči

Nataša Skubic, 12.12.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2013V zadnjem terminološkem kotičku letos bom obravnavala posamezne vrste postopkov pred sodišči in s tem sklenila serijo treh kotičkov, v katerih sem se ukvarjala s pojmom (sodni) postopek oziroma njegovimi angleškimi ustreznicami. V prejšnjih dveh kotičkih sem poskušala najti razlike med angleškimi po
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, in izdaja predhodnih odredb

mag. Igor Strnad, 12.12.2013

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 48/2013Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) med sredstvi zavarovanja ureja tudi predhodne odredbe (256. do 265. člen). Taka, sicer začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev daje upniku zelo kakovostno jamstvo oprave bodoče izvršbe in s tem poplačila. Z njo se opravi prvo izvršilno dejanje izvršbe, upnik pa lahko pridobi bodisi položaj zastavnega upnika na premičninah in pravicah, izplačilno prepoved v njegovo korist ali zavarovanje vrstnega reda s predznambo zastavne pravice na nepremičninah. Že zaradi teh pravnih učinkov je ta institut za upnike zelo privlačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

V slovenskem sodstvu ni prostora za pesimizem

Nika Skvarča, 5.12.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2013Konec koledarskega leta je običajno najprimernejši čas za opravljanje raznoraznih inventur in bilanc stanja. Ocenjevanje lastnega ravnanja navadno spremljajo očitki o slabih odločitvah in zamujenih priložnostih, na katere nimamo več vpliva. Nekateri se ob tem prepustijo vsesplošnemu brezupu in tarnanju, druge pa slabo ovrednotenje stanja le spodbudi k iskanju drugačnih (in predvsem boljših) odločitev. Zagnanost in optimizem spremljata tudi slovensko sodstvo, ki se kljub slabim delovnim pogojem in poslovnim rezultatom zadnjih nekaj let ni prepustilo malodušju. Raje so podrobno analizirali stanje, določili cilje in posledično ukrepe, ki jih bodo pripeljali k želenim rezultatom. Mednje spadajo predvsem zmanjšanje števila sodnih zaostankov in trajanja sodnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Paketna potovanja in pravica potrošnika tožiti (doma)

Zoran Skubic, 5.12.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2013Področje paketnih potovanj in z njim povezanih zapletov ima v praksi Sodišča EU že precej dolgo brado. Navsezadnje se moramo prav tem dilemam zahvaliti za prelomno odločitev v zadevi Leitner, ki je vsem državljanom EU (potrošnikom) priznala novo obliko nepremoženjske škode, in sicer glede škode, ki jim je nastala zaradi izgube užitka dopusta, in to ne glede na to, ali je taka oblika škode v posameznih nacionalnih zakonodajah držav članic izrecno urejena ali ne. Tokrat pa je Sodišče obravnavalo na prvi pogled mondeno, v praksi pa vendarle nezanemarljivo vprašanje. Obravnavalo je namreč dilemo, ali ima potrošnik kot gospodarsko šibkejša in informacijsko podhranjena stranka v luči Uredbe o sodni pristojnosti pravico tožiti doma tudi v primeru, ko se rezervacija za sklenitev paketnega potovanja izvrši pri družbi iz druge države članice, izvedbo organizacije potovanja pa nato prevzame druga, "domača" družba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Ekonomska kriza in človekove pravice

Sancin Vasilka, Žgur Matija, 5.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 47/2013Dne 10. decembra 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je pomenila začetek "dobe človekovih pravic" - dobe, ki jo zaznamuje radikalna sprememba politične paradigme: odnosi med vladajočimi in tistimi, ki jim ti vladajo, se ne presojajo več z vidika prvih, temveč z vidika slednjih. Letos obeležujemo tudi 20. obletnico Svetovne konference človekovih pravic, ki je med drugim pozvala k ustanovitvi Urada visokega komisarja za človekove pravice. V sklepih konference je bilo poudarjeno, da "se države članice OZN svečano zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in k posamičnemu ter kolektivnemu ukrepanju, da bi uživanje človekovih pravic postalo realnost za vsakega človeka". Danes, 65 let od sprejema Splošne deklaracije in 20 let od zavez držav na dunajski konferenci človekovih pravic, se tudi zaradi ekonomske krize univerzalno priznanje in uveljavitev človekovih pravic kažeta kot ideal, ki se vse bolj izmika uresničitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Postopek pred sodiščem

Nataša Skubic, 28.11.2013

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 46/2013V prejšnjem kotičku sem pisala o angleških ustreznicah za slovensko besedo postopek oziroma kako jo ustrezno prevesti v angleščino. Razčlenila sem štiri ustreznice: process, procedure, proceeding in množinski samostalnik proceedings. Ugotovila sem, da so med njimi razlike
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

O pravnih idealih, alternativah in rešitvah

Nika Skvarča, 28.11.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 46/2013Na letošnji šesti Konferenci kazenskega prava in kriminologije, ki se je odvijala 21. in 22. novembra v Čatežu, je prevladovala kazenskoprocesna tematika. Na otvoritveni sekciji je bilo govora o dopustnosti uporabe dokazov iz nekazenskih postopkov v kazenskem postopku, sklepna sekcija pa je bila namenjena dolžnostim poglavitnih udeležencev v kazenskem postopku. Znotraj teh procesnih mejnikov je beseda tekla o posameznikovih čustvih in o posameznikovi zasebnosti v času skokovitega razvoja tehnologije. Ob vsem tem pa niso zanemarili niti kazenskomaterialne problematike, znotraj katere je bila letos obravnavana inkriminacija poslovne goljufije, ki med praktiki in teoretiki že dalj časa povzroča pomisleke zaradi njene vključitve v materialno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Prekrški so "kazenske zadeve" po pravu EU

Zoran Skubic, 21.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45/2013Dilema, ali spadajo prekrški pod upravnopravno ali kaznovalnopravno področje, je že dalj časa predmet burnih razprav tako teorije kot tudi pripadajoče prakse. Prekrški, še zlasti v cestnem prometu, pa so hkrati tisto področje prava, s katerim se posameznik v vsakdanjem življenju sooči daleč najpogosteje, in to tako doma kot tudi v tujini. Na obe dejstvi ni moglo ostati neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni. Vsaka država članica je namreč dolžna izvršiti odločbo druge članice, s katero je bila izrečena denarna kazen, in to tudi, če je odločbo izdal (upravni) organ, a le, če je imel posameznik možnost zadevo predložiti v razsojanje "sodišču, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve". S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe je Sodišče EU zaprošeno za razlago tega izraza. Pri podajanju odgovora na to vprašanje pa je Sodišče moralo določiti primerno ravnotežje med učinkovitostjo mehanizma vzajemnega priznavanja in izvrševanja teh kazni na eni in učinkovitim varstvom temeljnih človekovih pravic na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Mens sana in corpore sano

mag. Jaka Slokan, 21.11.2013

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 45/2013Ob splošni poplavi zakonodajnih sprememb, ki se danes pri nas kot po tekočem traku večinoma sprejemajo po nujnem postopku, si kot pravnik vse preveč očitam premajhno skrb in odgovornost našega poklica za raven kakovosti na novo sprejetih predpisov. Očitna samovolja Vlade (leve ali desne), ki se ob podpori poslancev vladajoče koalicije vedno znova manifestira v goli politični moči države pri (pravnem) urejanju družbenih razmerij za vsako ceno ob že prej navedeni zlorabi nujnega zakonodajnega postopka, pogosto pod vprašaj postavlja temelj pravne države. To velja še posebno v primerih, ko se v Državnem zboru po nujnem postopku sprejemajo zakoni, s katerimi se urejajo temeljne pravice zavarovancev socialnih zavarovanj, čeprav ob nasprotovanju pravne stroke. Zadnji primer take prakse je sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M), ki v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas med drugim na novo ureja pravico do zdravljenja v tujini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Spremembe na področju oprostitev sodnih taks

Marko Samardžić, 21.11.2013

Sodišča

Marko Samardžić, Pravna praksa, 45/2013V PP, št. 30/2013, je dr. Jasna Murgel na kratko že predstavila novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), v tem prispevku pa želim opozoriti na nekatere dileme, ki jih sprememba zakona prinaša v praksi pri odločanju o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Vsiljevanje prijavljanja demonstracij kot cilj sam po sebi

Nika Skvarča, 21.11.2013

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 45/2013Prevelike težnje po spremembah razmer v Rusiji niso nikoli prizanesle ne politikom ne umetnikom. Prve je sistem sam odstranil (kot na primer umor Leva Trockega), drugi so si sodili kar sami (kot Vladimir Majakovski, ki je pri 37 letih storil samomor zaradi razočaranja nad oktobrsko revolucijo). Izjema današnjih dni je šahovski velemojster Gari Kasparov, ki se kot ruski disident že dvajset let upira oligarhiji ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po vsej verjetnosti mu je bil ta "privilegij" podeljen zaradi njegove splošne medijske prepoznavnosti. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je povsem odporen na ruske šikane. O tem priča dogodek izpred šestih let, ko so mu policisti na javnem shodu odvzeli prostost in izrekli globo v višini petindvajset evrov zaradi sodelovanja na neavtoriziranih demonstracijah. Vztrajnost in trma sta Kasparova vodili do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v najnovejši sodbi ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja ter pravice do svobodnega zbiranja in združevanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Postopek (pred sodišči)

Nataša Skubic, 14.11.2013

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 44/2013Eden temeljnih pojmov v pravu je zagotovo postopek. V tem in prihodnjem kotičku bom obravnavala postopek pred sodišči. Najprej bom poskušala odgovoriti na vprašanje, kako prevajamo besedo postopek, v smislu postopanja sodišč, v angleščino. Prihodnjič pa bom obravnavala posamezne vrste postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Odškodnina za nepremoženjsko škodo bližnjim osebam zaradi smrti oškodovanca

Zoran Skubic, 14.11.2013

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2013V vsaki štirinajsti prometni nesreči, ki se zgodi kjerkoli na ozemlju EU, je udeležena oseba iz kake druge države članice. Že to dejstvo samo po sebi izkazuje, da imajo anomalije na področju nacionalnih ureditev obveznega avtomobilskega zavarovanja nezanemarljiv vpliv na prost pretok vozil in oseb znotraj EU, s tem pa tudi na delovanje notranjega trga. Zato ne čudi, da je že Prva od petih področnih direktiv določila splošno obveznost zavarovanja vseh vozil na ravni Skupnosti, da se s tem zaščitijo interesi oškodovancev nesreč s čezmejnim elementom. Druga in Tretja direktiva pa sta to nadgradili z zahtevo, da morajo države članice, čeprav samostojno določajo vrsto in obseg škode, ki jo krije zavarovanje, ter pogoje za njeno uveljavljanje, zagotoviti minimalne zneske kritja. Sodišče (EU) je tokrat obravnavalo vprašanje, ali mora obvezno zavarovanje zajemati tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo bližnjim osebam oškodovancev, ki so umrli v prometni nesreči. Pri tem pa je dokaj pomenljivo dejstvo, da se je Sodišče pri odločanju v bistvenem oprlo na doktrino Nguyen, ki jo je razvilo - sicer konkurenčno - Sodišče Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

(Ne)obetavne davčne spremembe

Nika Skvarča, 14.11.2013

Poravnava davkov in prispevkov

Nika Skvarča, Pravna praksa, 44/2013Če spremljate informativne programe na televiziji, ste zagotovo opazili, da se že nekaj tednov zapored med glavnimi novicami dneva vedno znova pojavljajo davki. Natančneje davek na nepremičnine. Še pred časom bi povprečen Slovenec o davkih znal povedati le tisto neposrečeno šalo o dveh gotovostih v življenju. Danes pa že vsak ve, da se bolj splača nezakonite gradnje obdavčiti kot pa rušiti. Za vse tiste, ki nam kljub veliki medijski ponudbi taki paradoksi ostajajo nejasni, je poskrbelo Pravniško društvo Ljubljana, ki je 7. novembra organiziralo predavanje z naslovom "Kaj prinašajo spremembe na davčnem področju?".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Slovensko sodstvo v številkah

Nika Skvarča, 7.11.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2013Hitro in učinkovito sodstvo je po mnenju nekaterih način zagotavljanja miru v družbi. Le tako se lahko izognemo vaškim stražam in drugim situacijam, ko ljudje vzamejo pravico v svoje roke. Ob tem pa taisti avtorji poudarjajo, da mora sodbo izdati razumen in pravičen sodnik. Če v tem duhu parafraziram besede predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše, k stabilnosti v družbi največ pripomore sodna veja oblasti, medtem ko jo preostali dve pri tem le ovirata s spreminjanjem zakonodaje in zmanjševanjem proračunskih sredstev. Kljub težavam pa je bilo na novinarski konferenci predsednika Vrhovnega sodišča 28. oktobra 2013 slišati, da sodniki delajo dobro in da je v kratkem možen kvalitativni preskok. Vendar le ob predpostavki, da se sodstvu dodeli več finančnih sredstev in manj slabe zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o pravici potrošnika tožiti doma: vzročna zveza in čezmejna prodaja

Zoran Skubic, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2013Kljub ustaljeni sodni praksi Sodišča (EU), podani v prelomnih odločitvah Pammer in Hotel Alpenhof ter Mühlleitner, pa vprašanje usmerjene prodaje po Uredbi o sodni pristojnosti še vedno buri duhove. Slednja namreč potrošniku kot gospodarsko šibkejši in informacijsko podhranjeni stranki podeljuje beneficij možnosti tožbe pred domačim sodiščem tudi v primeru, ko ima prodajalec svoj sedež v drugi državi članici. Pri tem pa morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, če prodajalec opravlja svojo poklicno pridobitno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik svoje stalno (običajno) prebivališče, oziroma to svojo dejavnost tako ali drugače usmerja (tudi na primer na kvalificiran način, praviloma prek spleta) v to državo članico, in drugič, če gre za (potrošniško) pogodbo, ki spada v tako dejavnost prodajalca. Toda kaj se zgodi v primeru, ko med usmerjeno prodajo prodajalca in nakupom blaga s strani potrošnika (sploh) ni vzročne zveze? Lahko potrošnik kljub temu toži - doma?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Čustvena sodišča

mag. Rosana Lemut Strle, 7.11.2013

Sodišča

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 42-43/2013"Homo sum, humani nihil a me alienum puto," je zapisal antični dramatik Publij Terencij Afer. Citat ima več prevodov in več interpretacij. Uporabljen v izvirniku, v drami, naj bi pomenil, da vsaka človeška izkušnja šteje in vpliva na druge ljudi. Najpogostejši in nekoliko preprostejši prevod pa pravi: "Človek sem, nič človeškega mi ni tuje." Sama rek razumem kot opomin na človeške slabosti in svarilo pred prenagljenimi vrednostnimi sodbami. Končno smo vsi ljudje iz krvi in mesa, ne dobri in ne slabi, ne popolni in ne nepopolni. Preden sodimo druge, je torej treba najprej pogledati vase. S samorefleksijo in nekaj empatije lahko preprečimo ali omilimo marsikateri preteči konflikt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Sodišča I

Nataša Skubic, 18.10.2013

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 40-41/2013Sodno oblast v Sloveniji izvajajo sodniki na okrajnih, okrožnih in višjih sodiščih ter na Vrhovnem sodišču. V hierarhiji sodišč so okrajna in okrožna sodišča sodišča prve stopnje, višja sodišča so sodišča druge stopnje, Vrhovno sodišče pa je najvišje sodišče. Hierarhija sodišč je skupna vsem pravnim sistemom. Vsi pravni sistemi poznajo nižja sodišča, pritožbena sodišča in hierarhično najvišje sodišče, sodišče zadnje instance. Težava pri prevajanju se pojavi, ker se sodišča v različnih pravnih sistemih vsebinsko popolnoma ne prekrivajo in ker so poimenovana različno. Imena sodišč nas lahko zavedejo. Pri razumevanju določenega sodišča v tujem pravnem sistemu je pomembno, da poznamo pristojnosti tega sodišča, zgradbo celotnega sodnega sistema in umeščenost tega sodišča v sodni sistem. V tem kotičku se bom omejila na prevajanje imen slovenskih sodišč v angleščino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Ko je zamakajoč avto "zgolj" nebistvena stvarna napaka

Zoran Skubic, 18.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 40-41/2013Pravo EU piše včasih dokaj zanimive zgodbe, še zlasti kadar obravnava pravice potrošnikov in njihov procesnopravni in materialnopravni položaj pred pristojnimi nacionalnimi sodnimi telesi. Tokrat je Sodišče EU v luči Direktive 1999/44/ES imelo na mizi primer španske potrošnice, ki je kupila avtomobil z zamakajočo streho, nato pa je po več peripetijah pred pristojnim pravdnim sodiščem "narobe" tožila za razdrtje pogodbe in seveda izgubila. Zato jo je, čeprav je bil njen zahtevek sicer delno utemeljen, a žal napačno postavljen, po nacionalnem pravu doletela "sankcija" res iudicata in posledično prekluzija nadaljnjega pravdanja. Ne glede na to, da omenjena situacija v slovenskem pravdnem postopku ni mogoča (ali pač?), pa nam predstavljeni primer plastično prikaže, kako je mogoče neko pomanjkljivost stvari šteti enkrat za bistveno, drugič pa za nebistveno stvarno napako. Po drugi strani pa zadeva vnovič pokaže jasno tendenco acquis commitaire varstva potrošnikov, da svoj absolutizem prenese iz materialnopravnega še v civilnoprocesnega.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(103)

Leto objave

< Vsi
2013(103)
> Januar(7) > Februar(2) > Marec(7) > April(8) > Maj(11) > Junij(7) > Julij(15) > Avgust(8) > September(9) > Oktober(7) > November(12) > December(10)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov