O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 90)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Meje čezmejne pristojnosti nacionalnega varuha osebnih podatkov po pravu EU

Zoran Skubic, 17.12.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2015Kje se suverenost enega subjekta konča in drugega začne, je latenten problem že v medsebojnih odnosih posameznikov, ko pa je govora o državah, preprostih rešitev pogosto ni. Pravo EU tu ne more biti izjema, še več, je pravzaprav izvorno produkt te pregovorne "čezmejnosti". Tudi osebni podatki, pa čeprav so izvorno vezani na posameznika, pogosto smuknejo "čez" namišljeno ali realno mejo. Tako je Sodišče (EU) v luči Direktive 95/46/ES - predvsem pa odločitve v zadevi Google Spain in Google - obravnavalo precej pomembno vprašanje: ali lahko nacionalni varuh osebnih podatkov nadzoruje tudi upravljavca podatkov, ki ima sedež v tujini, vendar pa pretežno zbira in obdeluje podatke subjektov, ki so izvorno "domači".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Legal in lawful

Nataša Skubic, 17.12.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 49-50/2015V zadnjem terminološkem kotičku v tem letu bom poskušala najti razlike med pojmi legal in lawful oziroma illegal in unlawful. Težave so tako pri prevajanju teh pojmov v slovenščino kot tudi pri izbiri angleške ustreznice, ko slovenske pojme zakonit ali (zakonsko) dovoljen oziroma nezakonit, protipraven ali nedovoljen prevajamo v angleščino. Odločitev, kateri pojem uporabiti, dodatno zapleta dejstvo, da pojma legal in lawful (enako velja za illegal in unlawful) tudi naravni govorci pogosto uporabljajo kot sopomenki, čeprav nista.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Halo, zakonodajalec? Tukaj razburkani ocean kazenskih pravnikov

Nika Skvarča, 17.12.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2015Ob besedah predavateljev o povečevanju represije, o eroziji zasebnosti v digitalnem svetu, o položaju žrtev v kazenskem postopku, o nespametnem medijskem poročanju in o še bolj nespametnem spreminjanju kazenske zakonodaje se v moj spomin prikradel eden bolj poetičnih stripov T. Lavriča. Otožen moški v robotski preobleki pravi: "Nekoč je bil bes. Nemočni bes hrumečih voda. A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu? Šepet v daljavi. Vihar v kozarcu." Natanko tako si namreč predstavljam komunikacijo med kazenskopravno srenjo in zakonodajalcem. Slednji, nekje visoko na nebu, komaj še opazi zemeljske anomalije. Spodaj pa razburkan ocean kazenskih pravnikov, ki ga "šepetavo" opozarja na reševanje nakopičenih zemeljskih tegob. Ne izključujem pa možnosti, da je to asociacijo izzval le pogled na morje, ki ga je bilo izza zaves portoroške dvorane mogoče opazovati na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije 1. in 2. decembra 2015. Vsekakor bomo v imenu predavateljev vsaj štirikrat poskusili vzpostaviti zvezo z zakonodajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Minimalna plača delavcev pri izvajanju javnega naročila

Kim Sotlar, 10.12.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 48/2015Sodišče EU je v zadevi Bundesdruckerei proti Stadt Dortmund septembra lani odločilo, da zahteva naročnika, da se delavcem podizvajalcev ponudnikov zagotovi minimalna plača, ki je določena v predpisu zvezne dežele naročnika, čeprav je sedež podizvajalca v drugi državi članici, ni sorazmerna in presega, kar je potrebno za zagotovitev uresničitve varstva delavcev, ter podizvajalcem onemogoča konkurenčno prednost zaradi razlik med zadevnimi urnimi postavkami, saj to pomeni dodatne ekonomske stroške in zmanjšanje privlačnosti izvajanja storitev v državi gostiteljici. Ponudnik je skladno s to sodbo upravičen, da izkorišča razlike v plačah med državami članicami, da si pridobi konkurenčno prednost. V najnovejši zadevi RegioPost GmbH & Co. KG proti Stadt Landau in der Pfalz je Sodišče EU obravnavalo podoben primer, a zavzelo drugačno stališče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Zemljiška knjiga

Nataša Skubic, 3.12.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 47/2015Načini vpisov nepremičnin v javne knjige se v različnih pravnih sistemih močno razlikujejo. V nekaterih sistemih poznajo enotne vpise nepremičnin v zemljiške knjige, podobne slovenski ureditvi, ki so lahko obvezni, obvezni pod določenimi pogoji ali priporočljivi, v nekaterih nepremičnine vodijo v različnih registrih, v nekaterih sistemih pa nepremičnine sploh niso registrirane. Različni so tudi subjekti, ki take knjige oziroma registre vodijo. Zaradi različnih sistemov je različno tudi izrazje, ki se nanaša na zemljiško knjigo oziroma na druge registre, podobne zemljiški knjigi. Vendar pa se v sistemih, ki so primerljivi s slovenskim (na primer nemški, delno švedski in švicarski), v angleščini uporabljajo več ali manj enotni temeljni pojmi. Na te pojme se bom osredotočila v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Med pravom in pravičnostjo

Nika Skvarča, 3.12.2015

Kultura in umetnost

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2015Med prebiranjem knjige Med pravom in pravičnostjo, Sto in en utrinek avtorja dr. Cirila Ribičiča (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 436 strani) sem se spomnila na že davno prebrano Sliko Doriana Graya. Oscar Wilde namreč v njej zapiše, da "so tisti, ki bitko zavrnejo, ranjeni huje od onih, ki se je udeležijo". In zbirka utrinkov popolnoma pritrjuje Wildovemu aforizmu. Njen avtor je namreč eden redkih bojevnikov, ki je le redko izpustil kakšno bitko in, kar je še bolj pohvalno, je še bolj poredko kakšno izgubil. Njegove žrtve so najpogosteje pragmatizem, formalizem in (nespametna) politika. Medtem ko so na strani zmagovalcev vedno človekove pravice in zdrava pamet. A ne glede na dodeljevanje vlog v knjigi so pričujoči utrinki odsev slovenske družbe zadnjih dvajsetih let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

O (ne)blagodejnih učinkih sodb strasbourškega sodišča na Slovenskem

Nika Skvarča, 3.12.2015

Človekove pravice

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2015Butična država si je v lanskem letu vnovič prislužila primat med članicami Sveta Evrope, ki so najpogosteje kršile človekove pravice in temeljne svoboščine glede na število prebivalcev. Ko so statistični podatki pripotovali iz Strasbourga do slovenskih medijev, so ti pri poročanju pogosto posegli po besednjaku, ki je vključeval samostalnik sramota. A vendarle so te, če hočete, sramotne številke vsaj pripomogle k oblikovanju strokovne javne razprave. Slednja tako poteka že vse od poletja, znotraj nje pa podkovani razpravljavci poudarjajo tiste človekove pravice in svoboščine, za katere so prikrajšani nekateri slovenski državljani, imenujejo tiste državne institucije, ki so pripomogle k tem kršitvam, in, ne nazadnje, podajajo svoja mnenja o možnostih za preprečevanje nadaljnjih obsodb s strasbourških višav. Jesenska različica tega diskurza je potekala v obliki okrogle mize na 13. Dnevih evropskega prava, ki so se 19. novembra 2015 odvijali na PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Pravica do obveščenosti posameznika glede obdelave njegovih davčnih podatkov po pravu EU

Zoran Skubic, 3.12.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2015Osebni podatki so kapital, a žal praviloma predvsem za vse druge kot pa za tistega posameznika, na katerega se pravzaprav nanašajo. Slednji ima s tem praviloma bolj kot ne sitnosti, ki segajo od nezaželenih klicev različnih ponudnikov na trgu do v skrajnih primerih - kraj identitete. Zato mora biti garantistična vloga javnih oblasti na tem področju še posebej poudarjena, kar se kaže tudi v pravu EU, primarno v okviru Direktive 95/46/ES. Posebej občutljivi pa so osebni podatki posameznika s področja njegovih prihodkov in s tem povezanega obračuna davkov in prispevkov. Sodišče EU je v eni od nedavnih odločitev podrobneje razložilo pogoje, ki jih Direktiva 95/46/ES nalaga oblastvenim organom držav članic glede zakonite izmenjave takih podatkov z drugimi takimi organi znotraj države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izrek in obrazložitev odločbe o prekršku

dr. Liljana Selinšek, 19.11.2015

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 45-46/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred kratkim potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je to razveljavilo odločbo Agencije za varstvo konkurence v zadevi Pro Plus. Razlog: premalo konkretiziran prekršek v izreku odločbe o prekršku. Take razveljavitve v praksi niso redke. Ta prispevek ni namenjen ugibanju o razlogih takega stanja, niti razpravi o konkretnih primerih, ampak na teoretični ravni analizira zakonske zahteve glede izreka in obrazložitve odločbe o prekršku, ki jo v hitrem postopku o prekršku izda prekrškovni organ, ter sodno prakso na tem področju z namenom izluščiti temeljne smernice za oblikovanje izreka in obrazložitve odločbe na način, da bo prestala sodno kontrolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izključitvena klavzula v postopku oddaje javnega naročila v Italiji

Kim Sotlar, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 45-46/2015Italijanska pravna ureditev na področju javnih naročil je za zaščito poglavitnih načel konkurence in preglednosti kot temeljev italijanske ureditve in ureditve Evropske unije na področju javnih naročil uvedla protokol zakonitosti. Nespoštovanje klavzul tega protokola je lahko razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila. Namen protokola zakonitosti je preprečitev škodljivega pojava infiltracije organiziranega kriminala, ki je dobro zakoreninjen v nekaterih deželah južne Italije, in boj proti njemu. Italijanski naročnik lahko določi, da je nespoštovanje klavzul iz protokola zakonitosti lahko razlog za izključitev iz postopka oddaje javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Afera Tržaške kreditne banke formalno končana

dr. Mitja Stefancic, 19.11.2015

Banke in hranilnice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 45-46/2015Pred kratkim se je končal dolgoletni in vse prej kot preprost postopek likvidacije Tržaške kreditne banke (TKB), to je banke, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja temelj organiziranega gospodarstva Slovencev v Italiji. Junija letos je bilo na tržaškem sodišču oddano zaključno poročilo likvidatorjev Raffaeleja Lenerja in Marca Zanzija, s tem pa je afere TKB dejansko konec. In vendar, če celotno afero vzamemo pod drobnogled, se utrjuje hipoteza, da se ni nihče pravočasno zanimal za reševanje banke in se s pravnimi instrumenti lotil iskanja rešitve. Brez te banke so gospodarske zmogljivosti zamejskih Slovencev danes mnogo šibkejše, kot bi sicer lahko bile v primeru njenega obstoja. Hkrati lahko obžalujemo pomanjkanje banke, ki bi bila v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino še kako koristna bodisi s poslovnega bodisi strateškega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Je ponudba kratkih videoposnetkov na spletišču časopisa avdiovizualna medijska storitev po pravu EU?

Zoran Skubic, 12.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2015"Konj je tak, kot ga vidimo." S temi besedami se precej nazorno začnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja v zadevi, kažejo pa na to, da nekatere stvari, pojme in storitve v stvarnosti zaznamo samointuitivno, tj. take, kot so. Problem pa nastane, ko želimo to "naravno" samointuitivnost ubesediti, regulirati, opredeliti. Razvoj digitalne tehnike in tehnologije, zlasti v povezavi s svetovnim spletom, omogoča nastanek novih vsebin, ki jih sicer neposredno zaznamo in prepoznamo, a jih težko opredmetimo, zlasti pravno. Slednje velja predvsem za (spletne) avdiovizualne medijske storitve, in to zlasti, če upoštevamo ureditev pripadajoče Direktive 2010/13/EU. Razlog je preprost - delovanje svetovnega spleta se izogiba vsakršni (preprosti) definiciji, kar priznava tudi Szpunar. Po njegovem prav raznovrstnost, raznorodnost, enormna količina informacij in pregovorna čezmejnost, neznosna lahkost svobodnega, malodane popolno nereguliranega ustvarjanja in praktično neokrnjenega širjenja informacij ter zabrisanost ločnice med digitalnim in realnim zahtevajo nove pravne instrumente na pogosto povsem novih pravnih podlagah. V svetu, ki je vse bolj digitalen, analogne (pravne) rešitve pogosto ne ustrezajo več zahtevam dejanske prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Skrbništvo

Nataša Skubic, 12.11.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 44/2015Skrbništvo za mladoletne, skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, in skrbništvo za posebne primere so tri oblike skrbništva, ki jih poznamo v slovenskem družinskem pravu. To izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), v katerem je skrbništvo splošno opredeljeno kot posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi; država pa zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi (9. člen).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali redna delovna razmerja izginjajo?

dr. Darja Senčur Peček, 5.11.2015

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 42-43/2015Samostojni podjetniki, študenti in volonterski pripravniki, ki so v resnici delavci, uporabniki storitev, ki so dejansko delodajalci, pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so dejansko za nedoločen čas, zaposlitve za krajši delovni čas, ki so v resnici za polni delovni čas. Vse te različne oblike prikritih delovnih razmerij so del današnje realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Skupne vrednote kot smerokaz k stabilni družbi?

Nika Skvarča, 5.11.2015

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2015Nedvomno so vrednote nujna podstat za stabilnost in razvoj družbe. Težko je oporekati tudi dejstvu, da se vrednote čedalje bolj relativizirajo. Odsotnost tega vezivnega tkiva pa lahko pripelje do razpada družbe na pesek posameznikov, kot se je izrazil Napoleon. S poljubno uporabo vrednot se povzdigujejo le določene politične, religijske in druge usmeritve, kar privede do zanikanja obstoja drugih oziroma drugačnih nazorov. Ali je relativizacijo vrednot sploh še mogoče zaustaviti? Odgovor udeležencev tretjega posveta gibanja Svetovni etos Slovenija, ki se je 20. oktobra 2015 odvijal v Cankarjevem domu, je bil seveda pritrdilen. Vendar kako doseči ta cilj? S soglasjem o skupnih vrednotah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Delovni čas "mobilnih" delavcev po pravu EU

Zoran Skubic, 5.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2015Moderne oblike dela vse bolj odstopajo od svojčas precej togih kavtel delovnih razmerij. To se najbolj kaže prav v segmentu organizacije delovnega časa, saj je prav tu največkrat mogoče najti manevrski prostor za dosego že kar pregovorno ponarodele, a v praksi pogosto precej nedorečene "prožnosti" dela. Ob tem pojavu tudi pravo EU ni moglo ostati ravnodušno, zato niti ne preseneča, da je z Direktivo 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa na tem občutljivem področju že dokaj zgodaj določilo minimalne standarde varnosti in varovanja zdravja. Je pa (kot vedno) hudič pogosto v drobnem tisku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Prestrezanje komunikacij v praksi

Nika Skvarča, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 41/2015Že dolgo vemo, da smo posamezniki v informacijski družbi precej lahek "podatkovni plen". Ob razkritju obstoja teh informacijskih plenilcev so se nujno povečale težnje po zaščiti naše komunikacijske zasebnosti. A vendarle ob kriptiranju elektronske pošte pozabljamo, da je zakladnica podatkov tudi mobilna naprava, ki so jo nekoč reklamirali kot prototip "ptičje svobode". Tehnološko podkovani strokovnjaki vedo, da je za dosego tako pretencioznega cilja možna le ena rešitev: vzeti mobilni telefon v roke in ga karseda močno zalučati v betonsko konstrukcijo. Poleg tega naj to ihtavo dejanje spremlja še mantra vseh nekdanjih kadilcev: nikoli več! Če menite, da bi to dejanje privedlo do preveč drastičnih sprememb v vašem življenju, lahko uhajanju prometnih podatkov preprosto kljubujete z razumevanjem. Z razumevanjem načinov prestrezanja komunikacij v praksi. Temu je bilo namreč namenjeno zadnje predavanje dr. Mateja Kovačiča, ki ga je izvedel 8. oktobra 2015 v organizaciji Pravniškega društva Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Sorodstvo in svaštvo

Nataša Skubic, 22.10.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 41/2015Pojma sorodstvo in svaštvo spadata med temeljne pojme družinskega prava, uporabljata pa se še na mnogih drugih področjih prava. Sorodstvo jerazmerje med predniki in potomci ter med potomci istega prednika. Vsi sorodniki so med seboj genetsko oziroma krvno povezani, zato je pridevnik krvni v besedni zvezi krvni sorodnik odveč (več o tem Novak, B.: Družinsko pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, str. 71?72).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Integriteta načela varnega pristana osebnih podatkov obvarovana tudi po slovenski zaslugi

Zoran Skubic, 22.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41/2015Včasih zadostuje posameznik, ki se ne upogne, ki ne dovoli, da bi popolnoma prevladal status quo. In včasih se zgodi, da mu na tej poti pomagajo skupine posameznikov, ki namesto tistega, kar bi bilo preprosto, izberejo tisto, kar je prav. To je zgodba o Maximillianu (Maxu) Schremsu, avstrijskemu državljanu, ki se je v tuji državi (Republiki Irski) skoraj golorok spopadel z eno največjih svetovnih multinacionalk - Facebookom. In to je tudi zgodba o eni najredkejših ptic naše pravosodne prakse - slovenski intervenciji pred Sodiščem EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Je odvetnik potrošnik?

Kim Sotlar, 9.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 39-40/2015Potrošnik je vsaka fizična oseba, ki v pogodbah, zajetih v Direktivi Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, deluje za namene, ki so izven njene poslovne in poklicne dejavnosti. Sodišče je pojem potrošnika že razlagalo na različnih področjih prava EU, vendar v sodni praksi pojem potrošnika na področju Direktive 93/13/EGS še ni bil izčrpno preučen. V obravnavanem primeru je obstajal dvom, ali je poklicnega pravnika - odvetnika mogoče šteti kot potrošnika pri sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane z nepremičnino v lasti njegove samostojne odvetniške pisarne. Tako se je postavilo vprašanje vpliva, ki ga imajo posebne sposobnosti in znanja osebe na njen status potrošnika, na drugi strani pa vprašanje o tem, kakšen je vpliv vloge, ki jo ima ta oseba v okviru akcesorne pogodbe o zavarovanju, na njen položaj potrošnika v okviru glavne kreditne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Tudi nepričakovane tehnične težave niso opravičljiv razlog za odpoved leta

Zoran Skubic, 9.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2015Sodišče (EU) je po skoraj enoletnem premoru obravnavalo še eno pomembno, pravzaprav ključno vprašanje v zvezi z Uredbo 261/2004 o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Tako so ti ob večji zamudi prevoznika ali celo odpovedi leta - upoštevajoč smernice doktrine Sturgeon - upravičeni do izplačila pavšalne odškodnine v razponu od 250 do 600 evrov. Prvi, nižji znesek odškodnine se nanaša na zamudo, daljšo od treh ur, pri letih z dolžino do vključno 1.500 kilometrov. Zahtevek se vloži z izpolnitvijo preprostega spletnega obrazca. Letalski prevoznik pa po Uredbi 261/2004 ni zavezan k plačilu odškodnine, če lahko s primerno gotovostjo dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim preprosto ne bi bilo mogoče izogniti, pa tudi če bi bili (morda) sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Vendar pa je to (od zdaj) skorajda probatio diabolica, saj je Sodišče v nedavni sodbi presodilo, da niti nepričakovanih tehničnih težav na letalu (praviloma) ni mogoče šteti za "neizogibne izredne razmere" po Uredbi 261/2004, ki bi upravičevale zamudo - brez odškodnine potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zastaranje davčnih goljufij po pravu EU - nedopustno?

Zoran Skubic, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2015Zastaranje kazenskih postopkov je spričo več medijsko odmevnih primerov (spet) v središču pozornosti slovenske javnosti in s tem vnovič predmet pravosodne politike. Gre za problematiko, ki je nedvomno večplastna in glede katere pavšalno posploševanje ni in ne more biti na mestu. Nosilcem prisilne oblasti v demokratični družbi pač ne more biti dovoljeno, da zaradi (utemeljeno očitanega) prestopka v pravice posameznika posegajo v nedogled. A po drugi strani bi lahko prekratki zastaralni roki de facto dekriminalizirali prepovedana ravnanja, zlasti ko gre za kompleksne primere. Doseči pravično ravnotežje mora biti torej tenkočutno početje, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Sodišče EU je bilo tako pred nedavnim soočeno s pomembno, skoraj bogokletno dilemo: ali pravo EU nacionalnim sodiščem nalaga, da morajo zaradi zagotovitve učinkovitega pregona in procesiranja kaznivih dejanj s področja davkov nekatere določbe nacionalnega prava o zastaranju teh kaznivih dejanj - preprosto spregledati? Odgovor je, presenetljivo: da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zunajzakonska skupnost

Nataša Skubic, 30.9.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2015V slovenskem pravu poznamo štiri vrste partnerskih življenjskih skupnosti: zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, registrirano istospolno partnersko skupnost in dejansko življenjsko skupnost istospolnih partnerjev (vse štiri so podrobno opisane v Novak, B.: Družinsko pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, str. 75?150). Pojem zakonska zveza v angleščino prevedemo kot a marriage, pojem registrirana istospolna partnerska skupnost lahko prevedemo kot a registered (same-sex) civil partnership in pojem dejanska življenjska skupnost istospolnih partnerjev kot a (de facto) same-sex parthership.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Troti našega vsakdana

Nika Skvarča, 17.9.2015

Društva, javni shodi, prireditve

Nika Skvarča, Pravna praksa, 36-37/2015Prepričana sem, da večina ljudi ob omembi besede trot najprej pomisli na znanca, ki bi ga zlahka orisali kot omejenega ali nespametnega človeka. Vendar ne. V kontekstu tega prispevka velja za nespametnega samo tisti posameznik, ki trote uporablja kot sredstvo za potešitev svojih voajerskih ali celo morilskih nagnjenj. Na trota je namreč mogoče pripeti videokamero ali do 30 kilogramov težko razstrelivo. Njihova uporabnost je tako zelo raznolika, da postajajo čedalje pogostejši "pojav" tudi v našem zračnem prostoru. To pa je skrb vzbujajoče dejstvo, ki bi potrebovalo čimprejšnjo zakonsko ureditev. Toda kako se lotiti pravnega urejanja povsem novega področja? Odgovor na to vprašanje je iskal Igor Belič z Inštituta za forenziko in informacijskih tehnologij na zadnjem srečanju Pravniškega društva Ljubljana 10. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Usnjeni čevlji da, a ne s poreklom iz Italije

Zoran Skubic, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2015Pravilno označevanje porekla blaga je nedvomno pomembno, vendar hkrati tudi precej kompleksno vprašanje varstva potrošnikov, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Zaplete se že pri problematiki, ki jo povzročijo predvsem moderne potrebe optimizacije stroškov proizvodnje. Tako se lahko zgodi, da se proizvod načrtuje in oblikuje v eni državi, proizvede (iz surovin spet iz druge države) pa se potem v tretji državi. Katero od teh držav se potemtakem torej sme šteti za "državo porekla" takega blaga? Tretji senat Sodišča (EU) pod predsedovanjem našega nacionalnega sodnika dr. Ilešiča je v eni svojih nedavnih sodnih zgodb obravnaval prav to vprašanje, tokrat s poudarkom na "italijanskih" usnjenih čevljih v luči Direktive 94/11/ES o označevanju obutve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(90)

Leto objave

< Vsi
2015(90)
> Januar(11) > Februar(6) > Marec(9) > April(9) > Maj(9) > Junij(7) > Julij(6) > Avgust(3) > September(9) > Oktober(5) > November(8) > December(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov