O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 4
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 97)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Položaj beguncev v kazenskem postopku v luči prakse ESČP in Ustavnega sodišča RS

Oštir Ana, Reven Rebeka, Gorkič Primož, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Oštir, Rebeka Reven in dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 36-37/2015Čemu posebej in drugače obravnavati položaj beguncev v kazenskem postopku? Kot bomo prikazali v nadaljevanju, so argumenti za drugačno obravnavanje dejanske narave, ki zaradi svoje intenzivnosti zahtevajo pravne rešitve, s katerimi naj se beguncem v kazenskem postopku zagotovi procesni položaj, primerljiv s procesnim položajem drugih domnevnih storilcev v kazenskem postopku. Zato si za boljše razumevanje za začetek poglejmo hipotetičen, vendar na resničnih okoliščinah utemeljen dejanski stan, ki naj osvetli specifičen položaj begunca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Bremenitev računov prejemnikov javnih sredstev s stroški vpogleda zaradi izvršb

Anja Osojnik, 17.10.2014

PRORAČUN

Anja Osojnik, Pravna praksa, 40-41/2014Pri prejemnikih javnih sredstev je vse več tistih, ki jim banke kot dolžnikom zaradi vpogleda, tj. za stroške prejema in obdelave sodnega sklepa in naloga drugih državnih organov ter izvršnice, bremenijo račune. Najbolj ogroženi so prejemniki denarnih socialnih pomoči, saj čeprav je denarna socialna pomoč namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb in je izvzeta iz davčne in sodne izvršbe, banke zaradi nastalih stroškov v skladu z notranjimi pogoji poslovanja trgajo del ali celoten znesek teh sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Ali je skrbnik za poseben primer ustrezen institut?

Mojca Cerovič Ostrc, 6.2.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Mojca Cerovič-Ostrc, Pravna praksa, 5/2014Kadar je treba opraviti medicinski poseg pacientu, ki ima težave v duševnem zdravju ali če iz drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve vanj, zdravniki najbližje svojce pošljejo na pristojni center za socialno delo, da prinesejo "potrdilo" o skrbništvu. Center za socialno delo v teh primerih začne postopek postavitve skrbnika za poseben primer. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je skrbnik za poseben primer v takih primerih sploh ustrezna rešitev. In če je, ali je sploh še potreben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Opazovanje dejanskega pravdnega uspeha strank

Ocepek France, Pahor Marko, 10.10.2013

Civilni sodni postopki

France Ocepek, dr. Marko Pahor, Pravna praksa, 39/2013Ko se stranke odločijo, da bodo pred sodiščem reševale svoj civilni spor, jih lahko k temu ženejo različni dejavniki. Razlogi so lahko povsem iracionalni (nagajanje, zamere iz preteklosti itd.) ali pa racionalni - nekdo intimno občuti, da mu je drugi s svojim ravnanjem posegel v njegovo pravno zavarovano dobrino, in bi rad dosegel vzpostavitev zakonitega stanja. Čeprav so možne tudi situacije, v katerih končna uspešnost stranke s prisojeno pravno posledico za stranko sploh ni bistvena (iracionalnost), lahko domnevamo, da je za večino zelo pomembno, ali bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in koliko mu bo ugodilo. Končna uspešnost strank je v civilnih pravdah merljiva, saj so vrednosti spornega predmeta denarno izražene. V Sloveniji primerljive raziskave uspešnosti strank še ni bilo objavljene, zato smo se lotili statističnega raziskovanja njihove dejanske uspešnosti v klasičnih civilnih pravdah, ki so bile na prvi stopnji končane pred pravdnim oddelkom Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Pritožba in telefaks

Pija Okoren, 3.10.2013

Civilni sodni postopki

Pija Okoren, Pravna praksa, 38/2013Pritožba je po svoji naravi vloga, ki se lahko v skladu s prvim odstavkom 105.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri sodišču vloži tudi z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. V prispevku obravnavano orodje komunikacijske tehnologije je zgolj telefaks. Problem, ki se ob tem odpira, pa je podpis pritožbe, prenesene prek telefaksa, in zakonska zahteva po njegovi (ne)izvirnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Obseg škode v pogodbenem odnosu s poudarkom na vprašanju (ne)priznanja nepremoženjske škode

mag. France Ocepek, 18.7.2013

Obligacije

mag. France Ocepek, Pravna praksa, 28/2013(Ne)priznavanje nepremoženjske škode v sicer premoženjskih pogodbenih odnosih odpira več konceptualnih vprašanj. Dilema razlikovanja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je stara, vendar je vnovič priplavala na površje ob sodbi Vrhovnega sodišča s področja delovnega prava, v kateri je delavec zatrjeval nastanek nepremoženjske škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prav tako so aktualni primeri, v katerih uporabniki turističnih storitev tožijo zaradi izjalovljenega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Aktualni izzivi pri sodnem preverjanju sindikalnega dogovarjanja skozi prizmo ekonomske analize prava

France Ocepek, 9.5.2013

Pravoznanstvo

France Ocepek, Pravna praksa, 18/2013Pred kratkim je Vrhovno sodišče sprejelo dve pomembni odločbi s področja kolektivnega dogovarjanja, ki se nanašata predvsem na problem pomena pooblastilne širine reprezentativnosti sindikata, kot ga urejata Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) in Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin). Z vidika razlage v 76. členu Ustave zagotovljene svoboščine do sindikalnega delovanja je aktualno najbolj zanimiva ustavna odločba U-I-249/10 z dne 15. marca 2012, s katero zaključujem prispevek. Zadeve niso predstavljene le s sterilnimi pravnimi razlagalnimi instrumenti, ampak bom kot osrednji element pri opredeljevanju do primernosti in ustreznosti zakonskih rešitev ter odločitev v praksi uporabil orodja ekonomske analize prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Plačilo zakončevega dolga

Varanelli Luigi, Otoničar Špela, 14.3.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Špela Otoničar, Pravna praksa, 10/2013Upnik je zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Predmet sklepa je terjatev, ki se nanaša na stroške upravnika in obratovalne stroške. Dolžnica je zoper sklep pravočasno vložila ugovor, s katerim je del terjatev pripoznala, preostalemu pa ugovarjala zaradi zastaranja in delne izpolnitve. Po vložitvi ugovora je dolžničin zakonec (lastnica stanovanja je dolžnica, v njem pa živita skupaj z zakoncem) na račun odvetniške družbe upnika pomotoma nakazal celoten znesek po sklepu o izvršbi, ker je bil prepričan, da plačuje svoj dolg zoper svojega upnika. Takoj po plačilu je sicer na banki zahteval preklic nakazila, vendar mu ga niso odobrili, zato se je obrnil na omenjeno odvetniško pisarno, a so mu pojasnili, da denarja ne nameravajo vrniti. • Ali lahko torej plačnik (zakonec dolžnika) zahteva vračilo plačanega zneska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Presežki delovnih ur na področju zdravstva v Sloveniji

mag. Sonja Ogriz, 7.3.2013

Delovna razmerja

mag. Sonja Ogriz, Pravna praksa, 9/2013Slovenska delovnopravna zakonodaja ne ureja, da bi se delavcem v zdravstvu opravljeno delo preko polnega delovnega časa namesto izplačila preneslo v presežek delovnih ur oziroma v t. i. proste ure (kompenzacija). Na področju zdravstva prihaja do presežkov delovnih ur zaradi narave dela in predvsem zaradi zagotavljanja 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ponovna odmera pokojnine (še enkrat)

mag. France Ocepek, 21.2.2013

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. France Ocepek, Pravna praksa, 7-8/2013Mag. Tanja Pustovrh Pirnat je v prispevku Ponovna odmera pokojnine: V luči uveljavitve novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju problematizirala (sodno) prakso pri odločanju po prehodno veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) o ponovno vloženih zahtevah za odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, in se navezuje na nov pokojninski zakon ZPIZ-2. Menim, da so stališča, na katerih gradi, konceptualno zgrešena in predstavljajo nadaljevanje zmotnih stališč, ki so se pojavila v sodni praksi. Problematičnost odločanja v luči (socialne) pravičnosti pa je dosti širša od ozke tematike odločanja o ponovno vloženih zahtevah za odmero pokojnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Država se mora umakniti

Maja Orlić, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Maja Orlić, Pravna praksa, 49-50/2012Za napredek slovenskega gospodarstva je treba znižati državni delež v podjetjih in ustvariti ustrezne razmere za tuje vlagatelje, je bilo glavno sporočilo strokovnjakov na konferenci Umik države iz gospodarstva, ki je potekala 11. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Akademsko društvo Pravnik je na treh okroglih mizah zbralo domače in tuje goste, ki so v burni razpravi predstavili svoja stališča, zakaj in kako dokončati privatizacijo v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kritično o perečih pravnih vprašanjih

Maja Orlić, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Maja Orlić, Pravna praksa, 48/2012"Zgodil se je zločin in pravna država je pristala v bolniški postelji! Upor ljudstva je odraz borbe za ponovno vzpostavitev pravne države, kar kaže na to, da je zanjo še upanje. Kakšno vlogo pa imajo v tej zgodbi pravniki? Bi jih postavili na zatožno klop kot krivce za ta zločin ali pa jih vidimo kot možne rešitelje pravne države?" Slednje je dr. Matej Accetto postavil v središče razprave okrogle mize, ki je potekala 4. decembra v ljubljanskem hotelu Lev. Na njej so bili zbrani zmagovalci dvanajstega izbora desetih najvplivnejših pravnikov, ki je potekal v organizaciji družbe IUS SOFTWARE. Letos so si ta naziv prislužili dr. Matej Avbelj, dr. Bojan Bugarič, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, mag. Goran Klemenčič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Romana Sladič, dr. Lojze Ude in Blanka Žgajnar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega stečaja

Marine Orsini Ursić, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

Marine Orsini-Ursić, Pravna praksa, 47/2012Izterjava preživnine je pereč problem vsakega preživninskega upravičenca, ki mu preživninski zavezanec preživnine ne plačuje prostovoljno. Izterjavo neplačanih preživninskih obrokov najpogosteje uveljavlja v izvršilnem postopku, vse pogosteje pa se dogaja, da je preživninski zavezanec hkrati tudi stečajni dolžnik. V prispevku obravnavam plačilo preživninskih obveznosti dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja v treh primerih: ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, ko ne plačuje rednih preživninskih obveznosti in ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, hkrati pa ne plačuje rednih preživninskih obveznosti. Obravnavani problem pojasnjujem z uporabo 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih računih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Cilji predloga ZPIZ-2

Maja Orlić, 12.10.2012

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Maja Orlić, Pravna praksa, 39-40/2012"Pred nami je resen problem, pokojninska reforma je nujna," je na članskem sestanku Pravniškega društva Ljubljana 4. oktobra v ljubljanskem City hotelu poudaril tokratni predavatelj Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Različni pristopi prekrškovnih reform

Čas Petra, Orel Nuša, 6.10.2011

Prekrški

mag. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 38/2011Področje prekrškov je eden tistih temeljev, na katerih se gradi pravna država, saj prekrški zajemajo zelo široko področje bivanja državljanov in se zato z njimi v vseh državah tako ali drugače srečuje večina prebivalstva, je na Konferenci o regionalnem sodelovanju organov, pristojnih za odločanje v zadevah prekrškovnega prava, in izmenjavi izkušenj pri oblikovanju prekrškovne prakse poudarila regionalna svetovalka pri Evropski banki za obnovo in razvoj mag. Mihaela Ristovska. Konferenca je potekala 20. in 21. septembra v Beogradu, pod pokroviteljstvom veleposlaništva Nizozemske pa jo je organiziralo Združenje sodnikov prekrškovnih sodišč Republike Srbije v sodelovanju z USAID in Institutom ISC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Zastava terjatev na transakcijskem računu v teoriji in praksi

Leitinger Okršlar Mojca, Širaj Mitja, 15.9.2011

Obligacije

Mojca Leitinger-Okršlar, Mitja Širaj, Pravna praksa, 35/2011Že v rimskem pravu je bilo poleg stvari mogoče zastaviti tudi terjatve (pignus nominis). Zastavni upnik je takrat imel na voljo analogno tožbo, s katero je zastavljeno terjatev lahko izterjal, ko je zapadla. Če je bila zastavljena terjatev denarna, je zastavni upnik svojo terjatev lahko pobotal z zastavljeno terjatvijo. Tudi danes je zastava terjatev vse pogostejši in priljubljen način zavarovanja denarnih terjatev bank. Zlasti je zanimiva zastava terjatev (za svoj ali tuj dolg), ki jih ima dolžnik do banke (na primer v obliki denarnih sredstev na transakcijskem ali depozitnem računu), saj lahko banka v takih primerih nastopa hkrati kot zastavni upnik in dolžnik zastavljene terjatve. Na prvi pogled se zdi, da "zastava bančnih računov" ne pomeni posebnosti, vendar pa ob podrobnejši proučitvi ugotovimo, da je lahko unovčitev takega zavarovanja pravno in dejansko negotova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

(Ne)omejenost odvetnikove pravice do pridobivanja osebnih podatkov

Anže Ogrinc, 4.11.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Odvetništvo in notariat

Anže Ogrinc, Pravna praksa, 43/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Zakon o duševnem zdravju in njegovo izvajanje v praksi

Klakočar Urška, Podobnik Oblak Nadja, 20.5.2010

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Urška Klakočar, Nadja Podobnik-Oblak, Pravna praksa, 20/2010Zdravje je naše največje bogastvo. V današnjem hitrem načinu življenja, v katerem je stres skoraj vsakodnevni dejavnik, to še toliko bolj velja za duševno zdravje. Zato je prav, da ga negujemo in ustrezno (tudi zakonsko) varujemo. Občutljivost te materije zahteva dobro pretehtane zakonske rešitve, s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄18

Še o ZVPSBNO

Metoda Orehar-Ivanc, 6.5.2010

Človekove pravice

Metoda Orehar-Ivanc, Pravna praksa, 18/2010Zoran Skubic je v Pravni praksi predstavil nedavno odločitev Ustavnega sodišča, s katero je bilo med drugim ugotovljeno, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, ki jim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. januar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Odgovor na prispevek Prekoračen Rubikon?

mag. Kristina Ožbolt, 3.9.2009

Ostalo

mag. Kristina Ožbolt, Brigita Domjan Pavlin, dr. Miodrag Đorđević, Pravna praksa, 34/2009Enako usodno kot vprašanje, "koliko je ta čas v Sloveniji poštenih in pametnih pravnikov" (dr. Boštjan M. Zupančič), je tudi vprašanje, "koliko poštenih in pametnih novinarjev premoremo" (dr. Manca Košir). Alenka Leskovic kot zunanja avtorica je v Pravni praksi ("najbolj branem slovenskem pravnem č...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Institut dopuščene revizije po ZPP-D

mag. Metoda Orehar-Ivanc, 16.7.2009

Civilni sodni postopki

mag. Metoda Orehar-Ivanc, mag. Metoda Orehar-Ivanc, Pravna praksa, 28/2009Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)1 korenito spreminja institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. Po ZPP iz leta 1999 (in tudi po zadnjem jugoslovanskem zakonu iz leta 1977, ki je revizijo spremenil iz prej rednega v izredno pravno sredstvo) je bila revizija...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Vročanje in izvrševanje sodb ter sklepov po zahtevah za sodno varstvo z odmero sodnih taks

Kovač Polona, Orel Nuša, Čas Petra, 28.5.2009

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Petra Čas, Nuša Orel, Polona Kovač, Nuša Orel, Pravna praksa, 21/2009Vročanje je eno najpomembnejših procesnih dejanj, saj je praviloma pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki ga organ, ki postopek vodi, posreduje drugim udeležencem v postopku. Zato je pravilnost postopanja akterjev pri vročanju zelo pomembna, saj ob bistvenih napakah pri vročanju ne pride do p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

(Ne)smisel referenduma o odvetniški tarifi

Alojz Osojnik, 9.4.2009

Odvetništvo in notariat

Alojz Osojnik, Alojz Osojnik, Pravna praksa, 14/2009V dvajsetih in več letih opravljanja odvetniškega poklica me še nikoli ni kaj tako prizadelo kot "Šturmova" zakonska ureditev odvetniške tarife z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT),1 ki odvetniške storitve podcenjuje na tako skromne zneske, za katere še nekvalificirani delavci ne bi hoteli delati, ...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(97)

Leto objave

2020(6) 2019(3) 2018(5) 2017(5)
2016(6) 2015(2) 2014(2) 2013(7)
2012(5) 2011(2) 2010(3) 2009(4)
2008(1) 2007(2) 2005(2) 2004(3)
2003(10) 2002(5) 2001(7) 2000(2)
1999(3) 1998(4) 1997(4) 1995(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNO PQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov