O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 69
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1707)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zapleti in razpleti postopkov dostopa do informacij javnega značaja

Lora Briški, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019Odkar je zakonodajalec sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je minilo že šestnajst let. Govorniki na letošnjem posvetu Informacijskega pooblaščenca RS so si bili edini, da enostavnih vprašanj s tega področja ni več. Ostala so le še tista zapletenejša, pa naj bodo materialnopravne ali procesnopravne narave. Dogodek, ki je potekal 23. septembra 2019 v Hiši Evropske unije, je - kot je napovedal njegov naslov - osvetlil in razpletel nekatere zaplete postopkov dostopa do informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Dodatek za popoldansko delo

mag. Nataša Belopavlovič, 11.10.2019

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38-39/2019Smo javni zavod, ki deluje na področju kulture. Včasih morajo naši zaposleni občasno svoje delo opravljati tudi v popoldanskem času. Gre za primere pripravljanja oziroma postavljanja razstav, strokovnega vodenja vnaprej napovedanih skupin izven dopoldanskega časa, predavanj ipd. • Ali delavcem v teh primerih pripada dodatek za popoldansko delo? • Kaj se šteje kot popoldanski in kaj kot nočni delovni čas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019 Permanent Record Edward Snowden (Metropolitan Books, september 2019, 352 strani, ISBN: 9780674980662, 16 evrov) Edward Snowden, ameriški žvižgač, ki je na kocko postavil vse, da bi javnosti razkril obsež
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Zaletavanje v birokratske nesmisle

dr. Tina Bregant, 3.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Tina Bregant, Pravna praksa, 37/2019Zdravniški uvodnik v Pravni praksi? Častna, vendar težka naloga, obenem pa priložnost, da vam povemo, kaj nas teži in kje bi nam pravniki lahko priskočili na pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Odpovedni rok, dogovorjen leta 2010

mag. Nataša Belopavlovič, 3.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 37/2019V pogodbi o zaposlitvi za precej zahtevno delovno mesto, za katero se zahteva VIII. stopnja izobrazbe, je bil leta 2010, pred sprejetjem novega ZDR-1, dogovorjen in podpisan 90-dnevni odpovedni rok. • Zanima nas, ali to še velja, saj ZDR-1 predpisuje največ 60-dnevni odpovedni rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Ocena prvega leta vlade

dr. Anže Burger, 3.10.2019

Vlada

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 37/2019Minilo je leto dni od potrditve 13. Vlade Republike Slovenije in čas je za prvo oceno njenega delovanja. Kot ekonomist bom ocenjeval le njeno gospodarsko politiko, in to po svoji subjektivni prednostni listi od najpomembnejšega področja navzdol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine

dr. Nataša Samec Berghaus, 26.9.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nataša Samec-Berghaus, Pravna praksa, 36/2019Novela ZZdrS-E Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki je bila v Državnem zboru sprejeta po nujnem postopku 30. maja 2008, je v Sloveniji uzakonila anomalijo, ki je na evropski ravni ni mogoče zaslediti, in sicer da se "zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli" (34. člen ZZdrS) ter "začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti" (37. člen ZZdrS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36/2019 Life Imprisonment, A Global Human Rights Analysis Dirk van Zyl Smit in Catherine Appleton (Harvard University Press, januar 2019, 464 strani, ISBN: 9780674980662, 41 evrov) Število izrečenih kazni dosmrtnega zap
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 19.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 34-35/2019 Ideology and Criminal Law - Fascist, National Socialist and Authoritarian Regimes Stephen Skinner (ur.) (Hart Publishing, september 2019, 400 strani, ISBN: 9781509910816, 88 evrov) Odnos med politiko in pravom
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

V Švici je vsak svoje sreče kovač

dr. Anže Burger, 5.9.2019

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 33/2019Kolumno pišem med raziskovalnim gostovanjem v Švici, zato bo vsebina povezana s to, v številnih pogledih fascinantno državo. Švica je namreč tretja najbolj razvita država po BDP na prebivalca na svetu in deveta po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Na obeh lestvicah konkurenčnosti (poslovne šole IMD in Svetovnega ekonomskega foruma) trenutno zaseda 4. mesto in je v svetovnem vrhu po učinkovitosti države, kakovosti infrastrukture, zdravstvenih storitev in inovativnosti. Visoki dohodki, zadovoljstvo s socialno podporno mrežo, druga najdaljša pričakovana življenjska doba in visoka raven osebne svobode Švicarje uvrščajo na 6. mesto po sreči glede na zadnje poročilo UN World Happiness Report 2019. Za Švicarje vsekakor velja pregovor "Vsak je svoje sreče kovač". Država ima namreč enega najnižjih deležev izdatkov države v BDP med razviti državami (34 % BDP), precej manj od obsega države v "neoliberalnih" ZDA (38 % BDP) in v "Švici na južni strani Alp" (43 % BDP). Švica ima tudi visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne avtonomije, kar bo tema te kolumne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 29.8.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 32/2019 Range: Why Generalists Triumph in a Specialized World David Epstein (Riverhead Books, maj 2019, 352 strani, ISBN: 978-0735214484, 20 evrov) Kdor želi v določeni dejavnosti resnično blesteti, se mora v njej uriti
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Je etična komisija glasba po željah?

mag. Nina Betetto, 29.8.2019

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 32/2019Z ustanovitvijo Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS (v nadaljevanju komisija) konec leta 2015 je Slovenija cum laude izpolnila eno od priporočil skupine držav proti korupciji GRECO, ki je v četrtem ocenjevalnem krogu s ciljem prevencije korupcije med sodniki (ter tožilci in poslanci) proučila ureditev etičnih standardov in pravil o navzkrižju interesov v državah članicah. GRECO poudarja, da odprtost in preglednost sodstva nista zadostni spodbudi za dvig profesionalnosti in odvračanje od odklonskih ravnanj, ampak sta potrebna tudi podpora in nadzor s strani samih sodnikov. Le žive norme sodniške etike, ki jih spremljajo praktični primeri, lahko pomagajo sodnikom pri reševanju etičnih dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prepoved dela upokojencev - protiustavna in družbeno škodljiva

dr. Rado Bohinc, 22.8.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Rado Bohinc, Pravna praksa, 30-31/2019Slovenska vlada zamuja z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma, ki se glasi: "Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kodifikacija pogodbe o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 22.8.2019

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 30-31/2019Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Dvojni status delavca in upokojenca v sistemu socialne varnosti

Strban Grega, Bagari Sara, 18.7.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

dr. Grega Strban, Sara Bagari, Pravna praksa, 28-29/2019Na političnem parketu že dlje časa tli ideja o spremembi ureditve t. i. dvojnega statusa v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja, čeprav konkretni predlogi še niso bili predstavljeni javnosti. Pri tem je pomembno, da predvidene spremembe pogledamo v širši luči, saj se lahko le tako do njih kritično opredelimo. V prispevku obravnavava institut dvojnega statusa z vidika temeljev sistema socialne varnosti in namena, ki ga sistem zasleduje v primeru socialnega tveganja starosti. Šele ob razumevanju pomena sistema socialne varnosti je namreč mogoče ustrezno analizirati aktualna vprašanja prava socialne varnosti, povezana s t. i. dvojnim statusom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 28-29/2019 Life 3.0: Being Human in the Age of Artificial Intelligence Max Tegmark (Vintage, julij 2018, 384 strani, ISBN: 9781101970317, 11 evrov) Umetna inteligenca je v zadnjem času osrednja tema razprav o tehnologiji. Max Tegmark opisuje, kakšen napredek so nedav
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

35-urni delovnik

dr. Anže Burger, 4.7.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 26/2019Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Še o ekskluzivnosti pravice do trženja podobe olimpijcev

Blaž Tomažin Bolcar, 4.7.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 26/2019V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 13.6.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 23/2019 Medien. Die vierte Gewalt Edy Salmina (Hep-Verlag, 2018, 176 strani, ISBN: 978-3-0355-1317-2, 33 evrov) Mediji že dolgo niso več samo opazovalci dogodkov. Četrta veja oblasti mestoma postaja prva veja oblasti. N
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 69 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1707)

Leto objave

2019(55) 2018(64) 2017(60) 2016(39)
2015(41) 2014(59) 2013(64) 2012(68)
2011(74) 2010(69) 2009(123) 2008(101)
2007(119) 2006(139) 2005(103) 2004(52)
2003(72) 2002(43) 2001(37) 2000(32)
1999(27) 1998(52) 1997(44) 1996(44)
1995(28) 1994(34) 1993(29) 1992(17)
1991(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov