O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 33
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 824)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Agonija Adrie Airways

Urša Ravnikar Šurk, 3.10.2019

Zračni promet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 37/2019Leta 2016 je država prodala letalsko podjetje Adria Airways nemškemu skladu 4K Invest. Podjetje je bilo v slabem stanju in drugih kandidatov za nakup niti ni bilo. Kupec se je kasneje izkazal za slabega lastnika. Čista izguba družbe je lani dosegla 18,95 milijona evrov, medtem ko je bila leta 2017 pri 5,44 milijona evrov. Adria je imela leta 2017 2,63 milijona evrov kapitala, lani pa je bil ta že negativen, in sicer v višini 14,19 milijona evrov. Država je v Adrio med letoma 2007 in 2011 (pred prodajo) vložila skupno 85,5 milijona evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Statusnopravni položaj nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Žiga Cvetko, 3.10.2019

Kmetijstvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 37/2019Prispevek obravnava vprašanja, povezana s pravnim položajem nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na družinskih kmetijah leta 2000 registriranih 3.987 dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, leta 2016 pa že kar 12.486. Pogostost te oblike nastopanja v pravnem prometu odpira določena materialna in procesna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Opica kot domača žival

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019• Ali je pri nas dovoljeno imeti opico kot domačo žival?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Plačilo elektrike in komunalnega prispevka za energetsko samozadostno hišo

dr. Nana Weber, 19.9.2019

Gradbeništvo, Urejanje prostora

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 34-35/2019Zasebni investitor želim na svoji parceli v urbanem naselju zgraditi enostanovanjsko hišo, ki bi bila energetsko samozadostna. Električno energijo nameravam pridobivati s paneli sončnih celic in jo hraniti v akumulatorjih, ki bodo zadoščali za vse energetske potrebe stanovalcev in opreme. • Ali sem kljub temu zakonsko obvezan, da bodočo hišo priključim na javno električno omrežje? • Ali moja namera vpliva na odmero komunalnega prispevka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Po napadu psa: postopek in posledice

dr. Nana Weber, 5.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 33/2019Mojega (privezanega) psa je napadel in hudo poškodoval drug pes, ki je bil neprivezan. Veterinarka je v soglasju z mano podala prijavo na inšpekcijo. • Kakšne so lahko posledice za lastnika? • Ali se lahko psa, ki je napadel, tudi usmrti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Kako zajeziti negativne eksternalije športnih stav

dr. Katarina Zajc, 29.8.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 32/2019Pred kratkim mi je pod roke prišel zapis trenerke Sandre Zaniewski, katere varovanka je hrvaška teniška igralka Petra Martić. Njena varovanka je na turnirju v Torontu izgubila igro proti slabše postavljeni igralki. Martićeva je 21. na svetovni teniški lestvici in je izgubila proti 152. postavljeni igralki. Lahko bi rekli: se zgodi tudi najboljšim. Čeprav je večina to tekmo pozabila, pa je očitno niso pozabili tisti, ki so stavili na Martićevo, da bo premagala slabše postavljeno igralko. Kakor je napisala Zaniewska, so Martićevi grozili na njeni spletni strani in družabnih omrežjih. Grožnje so segale od tega, da mora vrniti denar, ki so ga stavili nanjo, do tega, da jo bodo ubili. Čeprav je trenerka napisala, da je to običajno, pa se me zapis ni tako dotaknil vse do pred dvema dnevoma. Oče enega obetavnih slovenskih teniških igralcev mi je preposlal grožnjo, ki jo je na družabna omrežja dobil njegov sin. Enemu od igralcev na srečo ni bilo všeč, kako je igral. To me je popolnoma pretreslo. Res je, da papir prenese vse, ampak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Kam s psom, za katerega lastnik ne more več skrbeti?

dr. Nana Weber, 29.8.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 32/2019• Ali se lahko evtanazira psa, ker je lastnik že zelo star, zato za psa ne more skrbeti ne finančno ne fizično?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Obvestilo potrošniku o višini posojila v tuji valuti po sklenitvi posojilne pogodbe

Alenka Antloga, 22.8.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2019Vrhovno sodišče na Madžarskem (Kúria) razlaga, da posojilna pogodba, ki ne navaja menjalnega tečaja, na podlagi katerega se bo določil dokončen znesek posojila v tuji valuti, ni nična. Madžarsko glavno okrožno sodišče v Budimu (predložitveno sodišče) je SEU postavilo predhodno vprašanje, ali ta razlaga nasprotuje prvemu odstavku 3. člena, drugemu odstavku 4. člena in prvemu odstavku 6. člena Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Snemanje telefonskih pogovorov

Sonja Strle, 18.7.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 28-29/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede pravne podlage, na kateri bi telefonska centrala lahko upravičeno snemala pogovor med operaterjem in stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Posledice neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 za varstvo posojilojemalcev

dr. Hajdeja Iglič, 11.7.2019

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Hajdeja Iglič, Pravna praksa, 27/2019Prof. dr. Verica Trstenjak je že leta 2014 omenila, da se slovensko sodstvo ne obrača pogosto na evropska sodišča, in opozorila, da "država s tem, ko postavi vprašanje, pokaže, da težave evropskega prava pozna". Pet let pozneje, ko pred slovenskimi sodišči tečejo postopki posojilojemalcev v švicarskih frankih, se ta ugotovitev ponovno potrjuje. Madžarska, romunska, poljska, hrvaška in druga sodišča se v večji meri obračajo na Sodišče EU s predlogi za sprejetje predhodnih odločb kot slovenska. Sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki so prispevale k vzpostavitvi sodne prakse na tem področju, pa kažejo na to, da naša sodišča evropskega prava še vedno ne upoštevajo, saj njihova razlaga pomena neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 v slovenski pravni red bistveno odstopa od evropske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Umeščanje objektov za oglaševanje v prostor

Patricij Maček, 11.7.2019

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Patricij Maček, Pravna praksa, 27/2019Ob pogledu na objekte za obveščanje in oglaševanje (t. i. oglasne panoje), ki kazijo slovenska mesta in podeželje, se zdi, da so zatajile vse državne institucije. Mnogoterost predpisov, paleta pristojnih organov in odsotnost enotnih meril za umeščanje objektov za obveščanje ter oglaševanje (v nadaljevanju objekti za oglaševanje) v prostor so razlog za skaženo podobo Slovenije. V pričujočem članku zato predstavljam pravno ureditev umeščanja objektov za oglaševanje v prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Industrijska revolucija 4.0 nas postavlja pred odločitve

Primož Cencelj, 20.6.2019

INDUSTRIJA

Primož Cencelj, Pravna praksa, 24-25/2019Letos mineva tri desetletja od padca Berlinskega zidu in s tem začetka združevanja obeh delov Evrope. Ko brskam po zgodnjih otroških spominih, se mi hitro prikažejo slike različnosti Vzhodne in Zahodne Evrope. Na eni strani svobodni, razviti in bogati Zahod, na drugi strani pa zatirani, sivi in revni Vzhod. Seveda ni bilo vse belo in črno, a divjanje čez Karavanke po pomaranče, kavo in čokolado ter kvaliteta trajnejših zahodnih dobrin potrjujejo bistveno razliko, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Sam se namreč še vedno čudim nostalgiji nad stoenko in jugom, ki se v svoji življenjski dobi nista kaj prida spremenila, sočasno pa je potekala prava evolucija VW Golfa. Nazadnje so zmagali ekonomski motivi in ljudje so želeli tja, kjer se jim bo godilo bolje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Spletni nakupi - pravice potrošnikov do vrnitve blaga

dr. Nana Weber, 16.5.2019

TRGOVINA

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2019Sodišče Evropske Unije (EU) je pojasnilo, da odstranitev zaščitne folije vzmetnice, kupljene na spletu, ne preprečuje pravice do odstopa od pogodbe, kar za potrošnika pomeni povrnitev kupnine ter stroškov, povezanih z vrnitvijo blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arheolog, nebodigatreba pri gradnji?

mag. Izidor Janžekovič, 16.5.2019

Gradbeništvo

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 19/2019V javnosti se pogosto sliši očitek, da arheologi podražijo in podaljšajo gradbena dela. Eno izmed mnogih soglasij, ki jih je treba pridobiti pred začetkom gradnje, je kulturnovarstveno soglasje. Zaradi slabega načrtovanja in neupoštevanja pogojev pogosto prihaja do podaljševanja rokov ter višanja stroškov za investitorja. Prispevek pregleda pravne predpise in navede potencialne praktične rešitve za pravnike ter investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brošura za sobodajalce - fizične osebe (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 18.4.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Objavljamo spremembo 7. poglavja pojasnila FURS: Brošure za sobodajalca - fizične osebe, Podrobnejši opis. Druga pojasnila v dokumentu ostajajo nespremenjena. Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS/Dohodnina/Dohodek iz dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 33 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(824)

Leto objave

2019(45) 2018(50) 2017(40) 2016(8)
2015(11) 2014(7) 2013(8) 2012(13)
2011(12) 2010(23) 2009(10) 2008(17)
2007(51) 2006(70) 2005(37) 2004(23)
2003(31) 2002(38) 2001(41) 2000(28)
1999(36) 1998(36) 1997(24) 1996(31)
1995(31) 1994(21) 1993(29) 1992(16)
1991(37)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov