O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 40
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 989)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odgovornost prevzemnika za dolgove pri prevzemu preko obvodnega podjetja (by-pass)

Grešak Boštjan, Grešak Klemen, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Boštjan Grešak, Klemen Grešak, Pravna praksa, 26-27/2020Obligacijski zakonik v 433. členu določa odgovornost prevzemnika premoženjske celote za dolgove, ki se nanašajo na to celoto. Takšna odgovornost je solidarna. Prevzemnik odgovarja poleg dotedanjega imetnika, pod določenimi pogoji pa omejena. Določilo je namenjeno varstvu upnikov. Sodna praksa odgovarja na ključna vprašanja, ki so se v preteklosti zastavljala v zvezi z uporabo tega določila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemi in zakupi poslovnih prostorov

Gerbec Franci, Geisler Robert, 28.5.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Franci Gerbec, Robert Geisler, Pravna praksa, 20-21/2020S sprejetim vladnim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se je odprla med drugim tudi predolgo zaklenjena Pandorina skrinjica sedanje zakonske ureditve najemnih oz. zakupnih razmerij za poslovne stavbe in poslovne prostore ter nekaterih drugih v zakup (najem) vzetih stvari. Vrsto let je zlasti poslovna, deloma pa tudi sodna praksa opozarjala predvsem na nujnost ukinitve verjetno najstarejšega še veljavnega zgodovinskega relikta nekdanjega pravnega sistema na področju civilnega prava, to je Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Gre za zakon, ki je bil sprejet v popolnoma drugem ustavnopravnem in družbenoekonomskem sistemu, ki je samo deloma temeljil tudi na klasični civilni lastnini nepremičnin, predvsem na poslovnih stavbah in prostorih v lasti fizičnih oseb, kolikor niso bili nacionalizirani z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč leta 1958. Za ta zakon je značilna visoka stopnja in možnost intervencije države in lokalnih skupnosti v urejanje najemnih razmerij glede poslovnih stavb in poslovnih prostorov. Značilna in za tisti čas pravzaprav nekoliko presenetljiva je bila tudi zakonska usmerjenost v privilegiranje položaja najemodajalcev in nižja stopnja zaščite najemnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Pravni vidiki ukrepov karantene in izolacije

dr. Damjan Gantar, 14.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Ustavno sodišče

dr. Damjan Gantar, Pravna praksa, 19/2020Kot pove že naslov, se bom v prispevku ukvarjal s problematiko dveh prisilnih ukrepov na področju zdravstva, to sta karantena in osamitev (ali izolacija). Ta dva pojma pozna tako naša kot druge tuje ureditve že zelo dolgo, vendar smo ju vsaj pri nas dojemali kot neke vrste hipotetično možnost ukrepov, ki bi jo potencialno lahko uporabili, če bi bila za to potreba, a je več kot dve desetletji ni bilo treba uporabiti. S pravnimi vidiki teh dveh ukrepov so se ukvarjali zelo redki pravniki, tudi o tem več v nadaljevanju. Zdaj je situacija na tem področju zaradi znanih dogodkov bistveno drugačna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

O netočnosti navedb o pravu

Jan Gantar, 6.5.2020

Pravoznanstvo

Jan Gantar, Pravna praksa, 17-18/2020Dr. Matija Žgur (v nadaljevanju: avtor) me je v prispevku v Pravni praksi, št. 15-16, navedel med avtorji, s katerimi razpravlja. Na njegove zapise se rad odzovem, čeravno bi najin krajši dialog težko označil kot razpravo. Ker gre po vsebini zapisov, ki mi jih je avtor namenil, pretežno za apodiktične in mestoma tudi za dokaj grobe kritike, naj avtorju predstavim razloge za izbiro drugačnega izhodiščnega pristopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

O (ne)združljivosti 1. in 2. člena Ustave

dr. Peter Gregorčič, 6.5.2020

Osnovno šolstvo, Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Peter Gregorčič, Pravna praksa, 17-18/2020Ustavno sodišče RS (US) je po skoraj štirih letih absolutno prednostno odločilo o pobudi, da sámo določi način izvršitve svoje odločbe o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom. Pobudo smo vložili starši, ker zakonodajalec obvezne odločbe US tudi pol desetletja po njeni izdaji ni želel uresničiti. Nasprotno, kot sem že predstavil, je Vlada lani v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L), ki je - pod pretvezo uresničitve odločbe US - predvideval celo poslabšanje financiranja javnoveljavnih OŠ programov v zasebnih šolah. Zakonski predlog Vlade po vetu Državnega sveta (DS) ni dobil zadostne podpore v Državnem zboru (DZ). Pritrdilna ločena mnenja (PLM) k letošnji odločbi US razkrijejo, da se nekaterim ustavnim sodnikom tovrstno poslabšanje pravnega položaja pobudnikov ne bi zdelo sporno, čeprav bi pomenilo kršitev prepovedi reformatio in peius. Starši smo se na US namreč ponovno obrnili izključno z namenom, da bi ustavno pravico, ki nam jo je to isto sodišče prisodilo, z določitvijo načina izvršitve tudi sámo končno uresničilo. Brez tega formalno priznanje ustavne pravice ostaja zgolj teoretično, kar pa je za posameznika v praksi brezpredmetno. US je našo pobudo uporabilo za to, da je pravico, ki nam jo je prisodilo leta 2014, delno razveljavilo, predlog za določitev načina izvršitve pa zavrnilo. V prispevku se zato sprašujem, kaj takšna pravnomočna in obvezna odločba US dejansko sporoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Dodana vrednost stopničaste tožbe kot orožja tožnikov

mag. Uroš Goričan, 23.4.2020

Civilni sodni postopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 15-16/2020Minili sta že več kot dve leti in pol od začetka uporabe pretežnega dela novele ZPP-E, s katero je bil med drugim v slovenski civilni procesni zakon implementiran institut stopničaste tožbe (182.a člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), ki pa ga višja sodišča doslej niso obravnavala več kot enkrat. Kje se skrivajo razlogi za zadržanost tožnikov pred uporabo te dvostopenjske tožbe, ki je namenjena reševanju stisk tožnikov zaradi spoznavnega deficita v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi in dokazi, kar jim ob vložitvi tožbe onemogoča ne samo zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, ampak tudi ustrezno določitev zahtevka glede glavne stvari in/ali stranskih terjatev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Odloki in odredbe z zakonsko močjo

Jan Gantar, 9.4.2020

Pravoznanstvo, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Jan Gantar, Pravna praksa, 14/2020Normativno urejanje pravic in dolžnosti je praviloma v pristojnosti zakonodajalca. Izvršilnoupravni organi naj bi smeli te vsebine s podzakonskimi akti le še dopolnjevati in konkretizirati. Znana izjema od navedenega pravila so t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki zaradi zgodovinskih izkušenj nimajo najboljšega prizvoka. Dejstvu, da je bilo v zadnjih tednih z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejetih več podzakonskih aktov z zakonsko močjo, je zato treba posvetiti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Pravni vidiki šaha in primerljivih iger

Jan Gantar, 13.2.2020

Šport in organizacije

Jan Gantar, Pravna praksa, 6/2020Šah je po nekaterih stališčih igra, v kateri se združujejo elementi športa, znanosti in umetnosti. Gre za t. i. "kraljevsko igro", ki se včasih uporablja kot prispodoba za preudaren ali izenačen športni dvoboj. Neredko sicer tudi v nekoliko slabšalnem pomenu - pravijo namreč, da je najhujša možna poškodba pri šahu izpah čeljusti zaradi zehanja. V tej šali pa je tudi zrno resnice, kajti šaha prav zato najbrž ni mogoče uvrstiti v vejo športnega prava. Toda to seveda še ne pomeni, da naj šah in pravo ne bi imela ničesar skupnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Zahtevnejši ukrepi izterjave davčnega dolga

Karen Gladović, 13.2.2020

Davki občanov in dohodnina

Karen Gladović, Pravna praksa, 6/2020Primeri, ko se dolžniki na vsak način poskušajo izogniti plačilu davčnega dolga, v praksi niso redkost. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) tovrstne primere, v katerih prihaja do razpolaganja s premoženjem v izogib plačilu, obravnava v posebnih postopkih. Gre za zahtevnejše ukrepe, ki jih urejajo Obligacijski zakonik, Zakon o gospodarskih družbah, Družinski zakonik ter Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Lastništvo zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste

Franci Gerbec, 7.11.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Franci Gerbec, Pravna praksa, 42-43/2019Na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu smo v sekciji za stvarno pravo obravnavali tudi eno najpomembnejših pravno-političnih in ekonomskih vprašanj, ki ostaja odprto vse od nastanka samostojne slovenske države na prejšnjih "45 let podlage" - ureditev lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi kategorizirane lokalne ceste in javne poti. Gre za eno od področij najbolj množičnega kršenja ustavnih načel in temeljnih človekovih pravic v naši državi. Po obsegu (površini) nezakonito kategoriziranih lokalnih javnih cest in javnih poti in s tem povezane vrednosti dejanske, (ne pa tudi pravno izvedene) razlastitve zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč, ki so v naravi in po odlokih občin v dejanski ekonomski lasti občin, je problem večji, kot so ga predstavljali hrvaški in bosanski devizni varčevalci ter t. i. "izbrisani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izključitev pravice do povračila škode zaradi neuporabe pravnih sredstev?

Jan Gantar, 5.9.2019

Obligacije

Jan Gantar, Pravna praksa, 33/2019Pravica do povračila škode je ena izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prvi odstavek 26. člena Ustave RS (URS) se glasi: "Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja." Navedena pravica seveda ni absolutna, saj je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena URS omejena s pravicami drugih. Temu je treba dodati, da je človekove pravice mogoče omejevati tudi zaradi javne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva

dr. Peter Gregorčič, 13.6.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Peter Gregorčič, Pravna praksa, 23/2019Odločba Ustavnega sodišča RS (US) o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom je le ena izmed štirinajstih nespoštovanih odločb US. Rok za njeno uresničitev se je iztekel pred skoraj štirimi leti. Vlada te dni v zakonodajni postopek vlaga predlog novele zakona, ki naj bi ugotovljeno protiustavnost odpravil. Kot eden od pobudnikov v tej zadevi izpostavljam zanimivo dejstvo, da sem v svoji pobudi pravni interes izkazal tudi za primer zasebnih glasbenih šol. Protiustavnost ureditve financiranja njihovih javnoveljavnih programov sem zatrjeval s stališča načela enakosti, vendar je US te moje trditve preprosto prezrlo. Predlagane spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvidevajo poslabšanje financiranja OŠ programov, s katerimi smo na Ustavnem sodišču uspeli. Po drugi strani pa ohranjajo financiranje osnovnega glasbenega izobraževanja v zasebnih šolah, pri katerem nismo dosegli niti tega, da bi US odgovorilo na naše navedbe. Zato se v prispevku sprašujem, kakšen smisel za posameznike imajo pristojnosti US kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

"Umetno ustvarjeni pogoji" kot razlog za zavrnitev financiranja iz EU skladov

dr. Ines Grah, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 20/2019Sredstva EU skladov za financiranje posameznega namena ali projekta je mogoče pridobiti s prijavo na javni razpis pri pristojnem organu. Javni razpis med drugim določa pogoje in merila, ki so jih prijavitelji dolžni izpolniti, da bi bili upravičeni do sredstev. Če pogojem in merilom javnega razpisa prijavitelji ne zadostijo, se njihova vloga zavrne. V praksi neizpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa ni edini razlog za zavrnitev financiranja. Poleg procesnih ali vsebinskih razlogov, podrobneje določenih v predpisih in javnem razpisu, dodatni razlog za zavrnitev financiranja iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) predstavljajo "umetno ustvarjeni pogoji", ki niso opredeljeni, zato organu in prijaviteljem v praksi povzročajo nemalo preglavic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Civilno procesno pravo

dr. Aleš Galič, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 13/2019Vedno težje je napisati univerzitetni učbenik za študij prava, ki bo izpolnil namen, to je, da ga bodo študentje resnično uporabili kot vir za študij. Smo v času, ko se zdi, da večina študentov, morda tudi zaradi vedno večjega obsega snovi, teži k temu, da pripravljanje na izpit "ekonomizira". To pomeni, da preštudira le tisto, kar je z vidika (pričakovanega) znanja na izpitu res nujno. Obsežen učbenik (tako kot obširnejši članki in komentarji zakonov, predpisani kot študijska literatura) lahko uporabnika odvrne, še preden ga odpre. Nadomestijo ga zapiski, izpiski, neformalne skripte, zapisi na raznih forumih ter kopije starih izpolnjenih in popravljenih izpitov. Razlogi za te trende niso povezani le z lažjim dostopom do omenjenih "surogatov" prek sredstev modernejših tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Sodno varstvo poslovnih skrivnosti

Levovnik Jure, Gostiša Eva, 21.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jure Levovnik, Eva Gostiša, Pravna praksa, 8/2019V prejšnjem prispevku sva predstavila novo materialnopravno ureditev poslovnih skrivnosti, ki jo prinaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ("Direktiva") in ki bo prenesena v slovenski pravni red z novim Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Tokrat se bova posvetila še prihodnji ureditvi sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Pionir slovenske pravne informatike - mag. Janez Toplišek (1941-2019)

Franci Gerbec, 7.2.2019

Ostalo

Franci Gerbec, Pravna praksa, 5-6/2019Tretjo soboto v januarju smo se številni prijatelji, kolegi in sodelavci skupaj z njegovimi najbližjimi na mengeškem pokopališču poslovili od dolgoletnega člana Društva pravnikov Ljubljana mag. Janeza Topliška, univ. dipl. pravnika. Življenjsko pot mu je pretrgala usodna možganska kap prav na dan tradicionalnega društvenega srečanja ljubljanskih pravnikov, ki se ga je nameraval udeležiti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 40 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(989)

Leto objave

2020(12) 2019(14) 2018(13) 2017(18)
2016(22) 2015(17) 2014(63) 2013(64)
2012(69) 2011(79) 2010(93) 2009(69)
2008(15) 2007(17) 2006(25) 2005(24)
2004(34) 2003(39) 2002(63) 2001(50)
2000(70) 1999(20) 1998(13) 1997(14)
1996(11) 1995(43) 1994(7) 1993(8)
1992(2) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov