O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 29
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 718)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nekatere posebnosti ženskih sklanjatev

dr. Nataša Hribar, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2019Obljuba dela dolg, pravijo, pa naj svoj dolg poravnam že kar na začetku. Rešitve nalog iz prejšnjega kotička: Poklical sem mater. Govorila sem z materjo. Telefonirala sem materi. - Ima eno hčer / dve hčeri / tri hčere. Govorila sem z eno hčerjo / z dvema hčerama / s tremi hčerami. Telefonirala sem eni hčeri / dvema hčerama / trem hčeram.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zakaj je kimono moškega spola

dr. Nataša Hribar, 19.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34-35/2019Še danes se dobro spominjam, kako sem še kot dekletce nekega dne izjavila, da je radio prižgano, oče pa me je popravil, da se ne reče tako, da je pravilno "radio je prižgan". Tudi svoje zmedenosti ob njegovem popravku se še spominjam: kako je radio lahko prižgan, ko pa vendar rečemo, da je mesto veliko in nebo modro in ... Ko sta mi po tistem starša še nekajkrat popravila to napako, sem jima začela verjeti in se nekako prisilila, da sem pridevnik ob samostalniku radio uporabljala v moški obliki, čeprav mi je bilo še dolgo po tistem to strašno čudno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Usluge in storitve

dr. Nataša Hribar, 29.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2019Povsod okoli nas kar mrgoli oglasov, v katerih nam podjetja in posamezniki ponujajo različne storitve ali usluge. Kakšna pa je sploh razlika med tema dvema izrazoma? Oglejmo si nekaj naključnih primerov in razmislimo, ali so pisci spodnjih zgledov ta dva samostalnika uporabili v ustreznih kontekstih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 22.8.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 30-31/2019 Herr Sonneborn geht nach Brüssel - Abenteuer im Europaparlament Martin Sonneborn (Kiepenheuer & Witsch, marec 2019, 432 strani, ISBN: 978-3-462-05261-9, 18 evrov) Avtor tega sila zabavnega dela, Martin Sonne
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

O veliki večini

dr. Nataša Hribar, 22.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2019Poletni oddih je za nami in Pravna praksa že potuje s polno paro po svojih ustaljenih tirnicah. Danes se bomo ukvarjali z zvezo velika večina, ki jo v rabi zasledimo zelo pogosto, tudi v pravnem jeziku. Tega bomo vzeli za izhodišče in si ogledali dva besedilna zgleda, nato pa se bomo vprašali, ali je zveza velika večina slogovno res manj ustrezna, kot trdijo nekateri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kdaj bomo dobili slovenske podnapise na Netflixu?

Tim Horvat, 22.8.2019

Kultura in umetnost, JAVNO OBVEŠČANJE

Tim Horvat, Pravna praksa, 30-31/2019Ameriški medijski velikani Netflix, Amazon, HULU in podobni so revolucionarno spremenili način, kako gledamo televizijo. Tisoči filmov in serij, ki so na voljo za ogled kadarkoli, konkurirajo klasičnim televizijskim programom, še posebej med mladimi. Vendar pa, z izjemo HBO GO, ne ponujajo slovenskih podnaslovov. V prispevku obravnavam problematiko zaščite slovenskega jezika pri ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) na zahtevo, ki imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije (EU). V nadaljevanju bom raziskal, ali že obstaja dolžnost priobčitve (slovenskih) podnaslovov v slovenskem ali evropskem pravu, in se nato zavzel za poseg države bodisi preko regulacije bodisi preko financiranja ter analiziral, kako takšen cilj doseči skladno s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

So predlog zavrnili kot nepotreben ali kot nepotrebnega?

dr. Nataša Hribar, 11.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2019V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

XVII. Dnevi civilnega in gospodarskega prava (2.)

Petra Lamovec Hren, 20.6.2019

Ostalo

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 24-25/2019Tigri v Sloveniji niso ravno običajni, a slovensko pravo pozna vsaj dva - brezzobega tigra in papirnatega tigra. O slednjem je bilo govora na XVII. Dnevih civilnega in gospodarskega prava. Prvi dan je bil predstavljen že v Pravni praksi št. 21-22/2019. Drugi dan konference je bil namenjen temam obligacijskega in civilnega procesnega prava. Poleg predstavitve teoretičnih izhodišč in problematike v zvezi s posameznimi instituti so nekatera predavanja temeljila na povsem praktičnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 20.6.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 24-25/2019Big data électoral - Dis-moi qui tu es, je te dirai pour qui voter (Volilno veliko podatkovje - Povej mi, kdo si, in povedal ti bom, koga boš volil) Anaïs Theviot (Le Bord de l'eau, april 2019, 200 strani, ISB
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Polstavki in vejica

dr. Nataša Hribar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2019Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vejica

dr. Nataša Hribar, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21-22/2019Že veliko vode je preteklo, odkar smo nazadnje pisali o pravilih za postavljanje vejice v povedih. Mislim, da je skrajni čas, da se spet lotimo te kar malce osovražene teme, čeprav sama vztrajam pri tem, da vejica v slovenščini sploh ni težka, če se le malce poglobiš v strukturo povedi in se naučiš nekaj osnovnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Krajšave - kako jih beremo in kako jih sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 23.5.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2019Pred tednom dni smo se v kotičku dotaknili kratic, okrajšav in simbolov ter predvsem problematike neusklajenosti med pravopisnimi pravili in zakonskimi določili pri uradnih poimenovanjih gospodarskih družb, tj. vprašanjem (ne)stičnosti pri okrajšavah, kot so s. p., d. o. o., d. d. in morda še katere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Konferenca SmartUp Berlin in prihodnost razvoja mest

Marcel Hajd, 16.5.2019

Ostalo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 19/2019Berlin je med letošnjim 14. in 16. marcem gostil konferenco z naslovom SmartUp Berlin, ki jo je organiziralo Mednarodno združenje odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fr. Association Internationale des Jeunes Avocats).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Ali prepoved geografskega blokiranja omejuje pogodbeno svobodo?

dr. Janja Hojnik, 16.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2019Od 3. decembra 2018 se v EU uporablja Uredba (EU) 2018/302 o prepovedi geografskega blokiranja, ki je sestavni del strategije za enotni digitalni trg. Uredba obravnava neupravičeno diskriminacijo na področju prodaje na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu. Kot taka je namenjena saniranju izvedbenih težav z 20. členom Storitvene direktive, ki prav tako prepoveduje diskriminacijo strank po geografskih kriterijih. V članku utemeljujem, da z usmerjenostjo v ukrepe, ki potrošnikom iz drugih držav članic omejujejo dostop do določenega blaga in storitev ali jih cenovno diskriminirajo, Uredba posega v načelo pogodbene svobode, ki predstavlja temeljno pravno načelo EU, in sicer z namenom odprave razdeljenosti enotnega trga EU v zasebnih pogodbah, kar ni v vseh vidikih sorazmerno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Okrajšave - kaj je novega?

dr. Nataša Hribar, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2019Nedolgo tega sem naletela na zanimivo temo, povezano s pripravo novih pravopisnih pravil. Govor je bil o okrajšavah in stičnosti njihovih sestavin. Se morda spomnite, kako besede krajšamo ter kdaj so krajšavne pike levostične in kdaj nestične?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 29 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(718)

Leto objave

2019(50) 2018(63) 2017(58) 2016(53)
2015(65) 2014(60) 2013(51) 2012(60)
2011(68) 2010(58) 2009(34) 2008(16)
2007(4) 2006(11) 2005(8) 2004(13)
2003(7) 2002(2) 2001(7) 2000(7)
1999(6) 1998(8) 1997(4) 1996(1)
1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov