O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 172
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 4291)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Arbitražna klavzula v pogodbi o zaposlitvi

Matej Vošner, 18.4.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 16/2019• Ali lahko delavec in delodajalec v pogodbo o zaposlitvi vključita arbitražno klavzulo in se dogovorita za reševanje individualnih delovnih sporov pred arbitražo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov?

Luka Vlačić, 18.4.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 16/2019V nedavni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson proti Islandiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo z vprašanjem, ali s strani domačih sodišč ugotovljene kršitve določb domačega prava v postopku imenovanja določenih sodnikov predstavljajo razlog za ugotovitev kršitve konvencijske pravice do poštenega sojenja v sodnih postopkih, kjer so ti sodniki sodelovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Prepoved gradnje na vodovarstvenih območjih

Boris Vinski, 18.4.2019

Varstvo okolja

Boris Vinski, Pravna praksa, 16/2019Zakonodajalec je, izhajajoč iz načela dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov, v drugem odstavku 69. člena Zakona o vodah (ZV-1) določil, da je gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov na vodovarstvenem območju prepovedana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Lojze Janko (1943-2019)

Jožica Velišček, 18.4.2019

Ostalo

Jožica Velišček, Pravna praksa, 16/2019Po kratki bolezni je 28. februarja letos umrl gospod Lojze Janko, minister za zakonodajo v času osamosvajanja Republike Slovenije, dolgoletni direktor in sodelavec Službe Vlade za zakonodajo. Njegovo ime slovenski pravniki, uradniki, politiki in mnogi drugi takoj povežemo s predpisi, z ustavo, s pravnim redom, pravno državo, ustavnostjo in zakonitostjo, ker poznamo njegovo nadvse uspešno, kreativno poklicno pot. Za njega bi lahko rekli, da je živel za službo, pri čemer nikoli ni pozabil na svoje najbližje domače in prijatelje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Predporočna pogodba in cerkvena poroka

mag. Sebastijan Valentan, 4.4.2019

Ostalo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 14/2019V Sloveniji se bo kmalu, 15. aprila 2019, začel uporabljati Družinski zakonik (DZ), ki bo po štiridesetih letih nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pomembna novost DZ je t. i. predporočna ali ženitna pogodba, ki je doslej naš civilni pravni sistem ni poznal. Ker se v Sloveniji več kot ena tretjina parov, ki se poroči civilno, poroči tudi po obredu Katoliške cerkve (KC), je na omenjeno novost smiselno pogledati z obeh strani in opozoriti na to, kako bo predporočna pogodba lahko vplivala na (ne)veljavno sklenitev cerkvenega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Revolucijo začni na sebi

dr. Luigi Varanelli, 28.3.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 13/2019Od nekdaj sem prepričan, da niso vse revolucije enake. Nekatere nastanejo iz življenjskega sloga revolucionarjev. Ti začnejo revolucijo tako, da postanejo zgled za vse druge. Obstajajo pa drugačne revolucije, kjer revolucionarji od drugih zahtevajo spremembe, njihov življenjski slog pa ostane več ali manj isti. Prve se gojijo v srcu in se udejanjajo s konkretnimi dejstvi in dejanji; druge se rodijo v ustih in se udejanjajo s parolami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Skrb za smotrno porabo javnega denarja tudi s spremembami zakonodaje

Tomaž Vesel, 28.3.2019

RAČUNSKO SODIŠČE

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 13/2019V hitro spreminjajoči se družbi je naloga računskega sodišča, da se pravočasno odziva na ključne javnofinančne izzive. Pri določanju letnega programa revizij poleg zakonskih obveznosti upoštevamo tudi pomembnost uporabnikov javnih sredstev, tveganja za nepravilno ali nesmotrno poslovanje, možne učinke nadzora, strateške usmeritve države, prejete pobude za revizije, nerevidiranost ter aktualne objave v medijih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Horizonti življenja

dr. Luigi Varanelli, 14.3.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 11/2019Smrt je bila dolgo časa skrita tema, potlačena v kot sladke nezavednosti, danes pa tema, o kateri ne govorimo več zgolj potihoma, ampak od časa do časa izbruhne na plano tudi v medijih. Sodobni človek se vse bolj spopada z mislijo na lasten neobstoj, na prenehanje življenja, na evtanazijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zasebno šolstvo bogati vzgojno-izobraževalni prostor

mag. Sebastijan Valentan, 14.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 7/2019Tudi zato, da bi pomagal zakonodajalcu (in širši javnosti), je predsednik republike Borut Pahor 5. februarja 2019 v Veliki dvorani Predsedniške palače sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Namen posveta ni bila samo obravnava neuresničene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) U-I-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je to odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Predsednikova želja je bila, da se soočijo in zbližajo različni pogledi na to, kako so zasebne šole umeščene v sistem vzgoje in izobraževanja pri nas. Razpravljavci na posvetu so bili aktualni in še trije nekdanji ministri za šolstvo, vsi iz kvote levih vlad, ter predstavniki zasebnih in javnih šol, vzgojno-izobraževalnih institucij in civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Nerazumno vedenje

Igor Vuksanović, 7.2.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 5-6/2019Tokrat vam imam čast predstaviti knjigo pravega ekonomskega heavy hitterja, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo v letu 2017, nekdanjega predsednika Zveze ameriških ekonomistov, profesorja slovite (za nekatere pa zloglasne) univerze v Chicagu. Pri ljubljanski založbi UMco je letos v prevodu Sama Kuščerja izšlo 440 strani dolgo delo Richarda H. Thalerja Nerazumno vedenje (s podnaslovom Razvoj vedenjske ekonomije). Knjiga ima ganljiv predgovor (napisan kot hommage pokojnemu prijatelju psihologu Amosu Tverskemu), osem delov, razdeljenih na 33 poglavij, končni sklep, diskretno na konec knjige pomaknjena seznama končnih opomb in uporabljene literature, zelo uporabni imensko in stvarno kazalo ter seznam uporabljenih slik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ko delavec odide sredi delovnega dne

Matej Vošner, 17.1.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2019Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 172 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4291)

Leto objave

2019(50) 2018(77) 2017(58) 2016(335)
2015(364) 2014(378) 2013(367) 2012(415)
2011(425) 2010(451) 2009(158) 2008(167)
2007(125) 2006(67) 2005(120) 2004(128)
2003(130) 2002(116) 2001(102) 2000(64)
1999(86) 1998(34) 1997(27) 1996(15)
1995(12) 1994(8) 1993(5) 1992(5)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov