O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Uveljavljanje terjatev, nastalih po začetku postopka zaradi insolventnosti

Dida Volk, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih se je število postopkov zaradi insolventnosti izrazito povečalo. Največji porast števila začetih postopkov beležimo pri postopkih osebnega stečaja, in sicer od uveljavitve novele ZFPPIPP-F decembra 2013 naprej, saj so dolžniki - predlagatelji začetka postopka osebnega stečaja - oproščeni predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi (nova) možnost poenostavljene prisilne poravnave, uvedena z novelo ZFPPIPP-E, je postala očitno "zanimiva" za insolventne dolžnike. V obeh postopkih, osebnem stečaju in poenostavljeni prisilni poravnavi, pa terjatve upnikov, ki so nastale po začetku postopka, pogosto niso poravnane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Poskusno delo v zakonodaji in praksi

Matej Vošner, 13.12.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 48/2018Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah in odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo v (sodni) praksi, na koncu pa sledi še kratka predstavitev ureditve poskusnega dela v Avstriji in Nemčiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pravice storilcev nad pravicami učenk - žrtev?

Igor Vuksanović, 13.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osnovno šolstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2018Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Načelo medsebojnega priznavanja blaga mora upoštevati slovenske pravilnike in zakonodajo

mag. Vinko Volčanjk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Vinko Volčanjk, Pravna praksa, 47/2018V Pravni praksi št. 41-42 z dne 25. oktobra 2018 je bil objavljen prispevek dr. Janje Hojnik, ki v okviru načela medsebojnega priznavanja blaga opisuje primer opomina Evropske komisije Sloveniji v zvezi z omejevanjem pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov (Early Streamer Emission - ESE) na stavbah v Sloveniji. Prispevek enostransko obravnava omenjeno vprašanje in že prejudicira zaključke postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Primer Strehovec: ko javno udejanjanje verske svobode postane kaznivo dejanje

mag. Sebastijan Valentan, 8.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 43/2018Na družbenih omrežjih v Sloveniji (pa tudi izven njenih meja) so se pojavili profili Tudi jaz sem Tadej! Mnogi so na ta način izrazili podporo duhovniku in patru ter docentu na Teološki fakulteti dr. Tadeju Strehovcu, zoper katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na predlog petnajstih tožiteljev začelo kazenski pregon zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storil naj bi ga s tem, ko je na spletni strani 24kul.si dopustil objavo prispevka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Verjeti ali vedeti

Igor Vuksanović, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2018Jerry Allen Coyne je ameriški evolucijski biolog, znan po odmevnih javnih razpravah z zagovorniki teorije kreacionizma, ki je sicer prisotna v številnih ameriških javnih in zasebnih šolah. Ljubljanska založba UMco je letos izdala Coynovo knjigo Verjeti ali vedeti s podnaslovom Zakaj sta znanost in religija nezdružljivi. Knjiga na 417 straneh ima privlačno grafično podobo in vsebuje avtorjev predgovor, podroben seznam uporabljenih virov, končne opombe in zelo uporabno imensko in stvarno kazalo. Čeprav avtor knjigo namenja širšemu občinstvu "razgledanih laikov", njena bibliografska opremljenost jasno kaže, da prihaja iz znanstvenega miljeja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kako izboljšati zaupanje v sodstvo s postopkovno pravičnostjo?

mag. Jaša Vrabec, 25.10.2018

Sodišča

mag. Jaša Vrabec, Pravna praksa, 41-42/2018Dne 25. oktobra Svet Evrope in Evropska komisija že petnajstič obeležujeta evropski dan sodstva, ob katerem države članice prirejajo dogodke, ki približujejo sodstvo in razumevanje pravic državljanom. Slovenija je tako že večkrat izvedla predavanja o sodstvu za študente, predstavitve poklica sodnika, obiske sodišč in podobno. Tokrat bo ob tem dogodku zaživela spletna stran z osnovnimi informacijami o sodstvu in sodnih postopkih nasodiscu.si, ki je del široko zastavljenega projekta Postopkovna pravičnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ponovno soglasje članov sindikata za obdelavo osebnih podatkov

Matej Vošner, 25.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 41-42/2018Ali mora sindikat od svojih članov, ki so že pred časom pristopili v sindikat, ponovno pridobiti njihova soglasja za obdelavo osebnih podatkov, in sicer tokrat v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR)? Je dopustno, da se pristopna izjava v sindikat prilagodi zahtevam GDPR samo glede prihodnjih članov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Posredovanje osebnih podatkov med zavarovalnicami

Matej Vošner, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Ali si zavarovalnici (prejšnja in zdajšnja) lahko izmenjata podatke o posamezniku kot o stranki (ime in priimek, tip zavarovanja, prijavljene škode ipd.) brez posameznikove privolitve in kakšna je pravna podlaga za takšno ravnanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poskusno delo

Matej Vošner, 12.10.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Delodajalec in delavec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas opravljanja poskusnega dela. Ali se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklene za obdobje opravljanja poskusnega dela in ali se v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sploh lahko dogovori poskusno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Univerzalni periodični pregled države v Svetu OZN za človekove pravice in vloga civilne družbe

mag. Sebastijan Valentan, 12.10.2018

Organizacija Združenih narodov, Varstvo človekovih pravic

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 39-40/2018Ob besedi pregled običajno pomislimo na zdravniškega, ki se zahteva pred začetkom nove službe ali pa na rutinski pregled pri osebnem zdravniku. V prispevku obravnavam neki drugi pregled, ki pa je omenjenemu nekoliko podoben. Gre za postopek v Svetu OZN za človekove pravice (Svet), ki vsakih nekaj let opravi pregled države, da preveri, kakšna je njena "kondicija" pri spoštovanju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Osebni podatki pri odprtju trajnika na šoli

Matej Vošner, 4.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Matej Vošner, Pravna praksa, 38/2018Pobudnik je na osnovni šoli želel odpreti trajnik za plačevanje stroškov, pri čemer je administratorka osnovne šole najprej zahtevala kopijo osebnega dokumenta, nato pa še vpogled v osebni dokument. Ali je zahtevanje kopije osebnega dokumenta oziroma vpogled v osebni dokument za odprtje trajnika dopustno in potrebno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene

Matej Vošner, 20.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Srednje šolstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 35/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil glede soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Nedostopni mnenji Evropske komisije o arbitraži

mag. Sebastijan Valentan, 13.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 34/2018Na prvem programu TV Slovenija je 21. junija 2018 potekala oddaja Izgubljene tožbe Slovenije, ki je obravnavala tudi dogajanje okrog odločitve arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. V njej je ogorčenje in nerazumevanje izzvalo dejstvo, da za pravno mnenje v tej zadevi nihče iz Slovenije uradno ni zaprosil Pravne službe Evropske komisije (PSEK).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Poraba vode je lahko osebni podatek

Matej Vošner, 13.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 34/2018Ali je dopustna pravna podlaga za zbiranje podatkov o porabi vode (več kot enkrat mesečno), ki lahko v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov spadajo med osebne podatke, zgolj osebna privolitev posameznika ali pa je zbiranje podatkov o porabi vode dopustno tudi na drugi - na primer pogodbeni - pravni podlagi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravica do izbrisa osebnih podatkov pri ponudniku interneta

Matej Vošner, 6.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 33/2018Ali lahko naročnik od prejšnjega ponudnika interneta po Splošni uredbi o varstvu podatkov zahteva izbris vseh osebnih podatkov, ki jih je ta v času trajanja naročnine zbral o njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja

mag. Branko Vidič, 6.9.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Branko Vidič, Pravna praksa, 33/2018Za razliko od anomalij oziroma pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki se nanašajo na vrednotenje delovnih mest in nazivov in so bile predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja v kontekstu realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor) ter v kontekstu prekinjenih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev večine sindikatov javnega sektorja, pričujoči prispevek obravnava anomalije oziroma pomanjkljivosti, ki se nanašajo na veljavni normativni okvir, in ne na vrednotenje dela v javnem sektorju (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede). Čeprav veljavni normativni okvir poleg Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) sestavljajo še Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter številni podzakonski akti (zlasti uredbe vlade), bodo v tem prispevku obravnavane po mnenju avtorja ključne pomanjkljivosti plačnega sistema, ki pa se nanašajo zgolj na ZSPJS kot krovni zakon, ki določa temeljna pravila delovanja skupnega plačnega sistema javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Posredovanje osebnih podatkov RTV

Matej Vošner, 30.8.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, JAVNO OBVEŠČANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 32/2018Na kakšni pravni podlagi lahko Radiotelevizija Slovenija (RTV) za plačevanje RTV prispevka od elektropodjetij pridobiva osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Pravica do poštenega sojenja in neenotna sodna praksa nacionalnih sodišč

Luka Vlačić, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2018V nedavni zadevi Mirković in drugi proti Srbiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je bila 18 pritožnikom kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so nacionalna sodišča v določenem časovnem obdobju njihove odškodninske zahtevke zavračala, medtem ko so odškodninskim zahtevkom nekaterih drugih posameznikov ugodila navkljub bistveno enakim dejanskim in pravnim podlagam.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(77)

Leto objave

< Vsi
2018(77)
> Januar(5) > Februar(5) > Marec(7) > April(8) > Maj(9) > Junij(7) > Julij(8) > Avgust(5) > September(7) > Oktober(7) > November(4) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov