O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 177)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Neučinkovitost ureditve prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti RS in LS

Matej Vošner, 28.5.2020

Plače v negospodarstvu, RAČUNSKO SODIŠČE

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2020Računsko sodišče RS je revidiralo ureditev in nadzor nad prejemki direktorjev gospodarskih družb v lasti Republike Slovenije (RS) in lokalnih skupnosti (LS), posredno pa je s spletno raziskavo revidiralo tudi prakso izplačevanja prejemkov direktorjev družb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Omejitev verske svobode v obdobju razglašene epidemije

mag. Sebastijan Valentan, 6.5.2020

Verske skupnosti, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 17-18/2020Omejitev gibanja predstavlja za posameznika poseg v temeljne človeške pravice, spreminja njegove ustaljene navade in ga sili v nove ali pa drugačne vzorce vedenja in ravnanja. Zaradi stanja, povezanega z novim koronavirusnim obolenjem, ki preti vsemu svetu, se je spremenila tudi verska praksa. Katoliška cerkev se na spremembe odziva preudarno in v skrbi za vernika, da bi le-ta mogel duhovne vrednote živeti kar v največji možni meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

V osrčju problema

dr. Luigi Varanelli, 23.4.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 15-16/2020V zadnjih tednih smo vsi postali virologi. Prej redko uporabljene besede, kot so karantena, vrh epidemije, inkubacijska doba, pandemija, samoizolacija, kontaminacija, maske FFP2 in FFP3, so danes stalnica naših pogovorov. Vsak ima svojo razlago, svojo rešitev, svoje prerokbe. Dejstvo pa je, da bo narava ne glede na mnoge različne teorije, razlage in mnenja vedno ostala gluha za naše želje in slepa za naše trpljenje. Kot veter, kot morski valovi, kot čas gre svojo pot in je nihče niti za trenutek ne more ustaviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ko gre tudi pamet v karanteno

dr. Luigi Varanelli, 12.3.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 10/2020Začetek naše zgodbe se dogaja proti koncu leta 2019 v kitajski provinci Hubej, ko je virus neznanega izvora srečal neznanega človeka in ga izbral za svojega gostitelja. Sprva se je vse zdelo pod nadzorom. Šlo naj bi za običajen virus, ki ga je bilo mogoče zaustaviti z nekaj preprostimi preventivnimi ukrepi. Ni bilo prvič v zgodovini Kitajske, da je prišlo do bližnjega srečanja z novim virusom. Vendar se je ta virus izkazal za nekoliko drugačnega od prejšnjih, saj se je kljub izolaciji in strogim higienskim zapovedim v tamkajšnji populaciji še naprej nenadzorovano širil. Potrebovali so kakšen mesec, da so ugotovili sposobnost virusa, da se prenese s človeka na človeka, četudi gostitelj nima nobenih znakov okužbe. Virus se je očitno uspel skrivati v prostranih dolinah človeške nevednosti. Tu je njegova nevarnost in njegova sposobnost tako hitre in težko nadzorovane širitve. V večini primerov je namreč gostitelj, ki naprej prenaša virus, asimptomatičen, še posebej če upoštevamo dejstvo, da je inkubacijska doba relativno dolga. Virus je našel človeka popolnoma nepripravljenega, saj spočetka nihče ni vedel, da je vir okužbe v večini primerov navidezno zdrava oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Odklonitev dela zaradi možnosti okužbe delavcev

Matej Vošner, 12.3.2020

VARSTVO PRI DELU, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 10/2020• Ali množičen izbruh bolezni COVID-19 v lokalnem okolju pomeni táko nevarnost za zdravje delavca, da lahko ta odkloni delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Delo od doma zaradi koronavirusa

Matej Vošner, 5.3.2020

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 8-9/2020• Ali sme delodajalec delavcu, ki se je vrnil z območja, na katerem je veliko obolelih z novim koronavirusom, preventivno odrediti delo od doma oz. kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Učinkovitost ZZZS pri upravljanju neprekinjenega poslovanja

Matej Vošner, 23.1.2020

RAČUNSKO SODIŠČE, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2020Računsko sodišče RS (Računsko sodišče) je revidiralo učinkovitost in pripravljenost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na neprekinjenost poslovanja s strateškega vidika poslovanja ZZZS v primeru motenj in izpadov posameznih poslovnih in podpornih procesov ter tudi pripravljenost ZZZS na neprekinjenost delovanja informacijskega sistema (IS) v primeru motenj in izpadov delovanja IS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja

mag. Aleš Velkaverh, 28.11.2019

Kultura in umetnost, Delovna razmerja

mag. Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 46/2019Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem je leta 2019 dobil drugo izdajo (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček). Druga izdaja komentarja iz leta 2016 sicer ne sledi bistvenim zakonodajnim spremembam, zato ne vsebuje prav veliko nove vsebine, vključuje pa novosti, nastale z razvojem sodne prakse in pravne teorije delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Status rimskih univerz Svetega sedeža in podeljevanje slovenskih štipendij

mag. Sebastijan Valentan, 18.7.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah Svetega sedeža v Rimu (papeške univerze), so si vrsto let neuspešno prizadevali za to, da bi za čas študija v skladu s slovensko zakonodajo pridobili štipendijo, do katere so vsekakor upravičeni. Do preobrata je prišlo šele letos na podlagi dopisa centra ENIC-NARIC (CIMEA) Italija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami

mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Arbitražna klavzula v pogodbi o zaposlitvi

Matej Vošner, 18.4.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 16/2019• Ali lahko delavec in delodajalec v pogodbo o zaposlitvi vključita arbitražno klavzulo in se dogovorita za reševanje individualnih delovnih sporov pred arbitražo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ko delavec odide sredi delovnega dne

Matej Vošner, 17.1.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2019Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Poskusno delo v zakonodaji in praksi

Matej Vošner, 13.12.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 48/2018Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah in odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo v (sodni) praksi, na koncu pa sledi še kratka predstavitev ureditve poskusnega dela v Avstriji in Nemčiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poskusno delo

Matej Vošner, 12.10.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Delodajalec in delavec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas opravljanja poskusnega dela. Ali se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklene za obdobje opravljanja poskusnega dela in ali se v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sploh lahko dogovori poskusno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja

mag. Branko Vidič, 6.9.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Branko Vidič, Pravna praksa, 33/2018Za razliko od anomalij oziroma pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki se nanašajo na vrednotenje delovnih mest in nazivov in so bile predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja v kontekstu realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor) ter v kontekstu prekinjenih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev večine sindikatov javnega sektorja, pričujoči prispevek obravnava anomalije oziroma pomanjkljivosti, ki se nanašajo na veljavni normativni okvir, in ne na vrednotenje dela v javnem sektorju (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede). Čeprav veljavni normativni okvir poleg Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) sestavljajo še Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter številni podzakonski akti (zlasti uredbe vlade), bodo v tem prispevku obravnavane po mnenju avtorja ključne pomanjkljivosti plačnega sistema, ki pa se nanašajo zgolj na ZSPJS kot krovni zakon, ki določa temeljna pravila delovanja skupnega plačnega sistema javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vračilo neupravičeno prejetega denarnega nadomestila, izplačanega zaradi napake države

Luka Vlačić, 24.5.2018

Človekove pravice, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Luka Vlačić, Pravna praksa, 20-21/2018V nedavni zadevi Čakarević proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je Hrvaška pritožnici kršila pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) ker so hrvaška sodišča pritožnici naložila povračilo celotnega zneska neupravičeno prejetega denarnega nadomestila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bilo neupravičeno izplačilo v celoti mogoče pripisati napakam hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače

Luka Vlačić, 17.5.2018

Delovna razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Predložitev vozniškega dovoljenja in registrske številke osebnega avtomobila na zahtevo delodajalca

Matej Vošner, 19.4.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 15/2018Ali lahko delodajalec od zaposlenega zahteva, da predloži svoje vozniško dovoljenje in registrsko številko osebnega avtomobila, saj ju potrebuje za pripravo potnih nalogov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Spreminjanje pravne narave starostne pokojnine

dr. Zvone Vodovnik, 22.3.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Zvone Vodovnik, Pravna praksa, 11/2018Starostna pokojnina je ustavna pravica, ki je neposredno operacionalizirana v pravnih aktih socialnega prava, njene prvine pa so hkrati prvine številnih drugih pravnih področij. Pravica je v različnih državah zelo različno urejena, na kar pomembno vplivajo vrste modelov socialne varnosti, ki so uveljavljeni v različnih predelih sveta. Pravica do pokojnine je v državah osrednjeevropskega prostora zasnovana kot pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki v prvi vrsti temelji na načelu vzajemnosti in družbene solidarnosti. V nekaterih skandinavskih deželah je oblikovana univerzalno tako, da je priznana vsakomur, ki izpolni pogoje za njeno uveljavitev, veliko vlogo pri zagotavljanju sredstev pa imajo javna proračunska sredstva. Podobno velja tudi za anglosaški pravni prostor, v katerem varstveni vidiki sistema socialne varnosti tradicionalno prevladujejo nad zavarovalnimi. Na to, kakšne bodo značilnosti modela starostne pokojnine v posamezni državi, med drugim pomembno vpliva tudi zavest odločevalcev o družbeni odgovornosti. Zavest, katere jedro je v formalnem smislu upoštevanje javnega interesa, oprtega na vrednote načel mednarodnega prava in ustavne vrednote, je lahko pomemben kriterij za presojo razvojnih usmeritev in politik, ki temeljijo na pogosto nasprotujočih si interesih deležnikov družbenih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Uporaba tolmača na delovnem mestu

Matej Vošner, 15.3.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 10/2018Ali lahko Zavod za gluhe in naglušne zahteva delni dostop do plačilnih list gluhe delavke, ki pri delu uporablja storitve tolmačenja na delovnem mestu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Nadzor nad delovanjem invalidskih podjetij

Matej Vošner, 1.2.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delovanju invalidskih podjetij. Vedno več je pobud glede delovanja invalidskih podjetij, zato je Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil poostritev sistemskega nadzora nad invalidskimi podjetji, pri čemer bi se ugotovitve in ukrepi javno objavili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok hrambe osebnih podatkov delavcev po privolitvi

Matej Vošner, 18.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 2/2018Ali je treba podatke o osebnih telefonskih številkah delavcev prijaviti v ločeno zbirko ali jih je možno vključiti v obstoječo zbirko osebnih podatkov? Ali je rok hrambe osebnih telefonskih številk delavcev do izteka delovnega razmerja treba navesti že na obrazcu, s katerim delavec poda osebno pisno privolitev, in kako je z rokom hrambe skupinskih fotografij, ko zaposlenemu na fotografiji delovno razmerje preneha?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(177)

Leto objave

2020(7) 2019(7) 2018(11) 2017(6)
2016(4) 2015(7) 2014(8) 2013(6)
2012(13) 2011(13) 2010(25) 2009(11)
2008(5) 2007(2) 2006(2) 2005(5)
2004(3) 2003(4) 2002(10) 2001(4)
2000(2) 1999(8) 1998(2) 1997(4)
1996(5) 1995(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov