O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 16
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 390)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti

mag. Andrej Ferlinc, 4.7.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2019V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem

dr. Aleš Ferčič, 4.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 26/2019V začetku leta 2019 je Lexpera, d.o.o. (GV Založba) izdala in založila nov Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem (Komentar), ki ga je pod uredniško taktirko dr. Erika Kerševana napisala skupina uglednih avtoric in avtorjev: mag. Mira Dobravec Jalen, Brigita Domjan Pavlin, mag. Marjanca Faganel, Peter Golob, dr. Erik Kerševan, Andrej Kmecl, dr. Rajko Pirnat, Nataša Smrekar, mag. Tatjana Steinman, Zdenka Štucin in dr. Bruna Žuber. Stvarno kazalo je pripravila mag. Jonika Marflak Trontelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja o zdravljenju

mag. Brina Felc, 4.7.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 26/2019Vsi se zavedamo, da se mora tudi Slovenija pričeti aktivno ukvarjati z dejstvom, da se življenjska doba podaljšuje. To prinaša vedno več zdravstvenih problemov, med drugim tudi razširjeno pojavnost demence, ki prizadene celo družino. Društva, kot je v Sloveniji predvsem Spominčica, se trudijo za razvoj demenci prijazne družbe, v katero so osebe z demenco ne le sprejete, podprte, ampak tudi aktivno vključene. Ena od oblik vključenosti je tudi spoštovanje pravic bolnikov do informiranosti in odločanja o svojem zdravljenju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Delitev oblasti in avtentična razlaga zakona - tokrat 631. člena OZ

Mojca Furlan, 23.5.2019

Obligacije

Mojca Furlan, Pravna praksa, 20/2019Ponovno se zastavlja vprašanje, ki ga je pred časom odprl dr. Blaž Kovačič Mlinar, ali je avtentična razlaga za sodišča zavezujoča, poleg tega ostaja dvom, ali se ta institut uporablja pravilno ali se ga morda zlorablja. 3. člen Ustave RS določa načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da nobena izmed vej oblasti ne sme posegati v področje, ki je zaupano drugi veji. Ob prepogostih in predvsem neutemeljenih avtentičnih razlagah določil posameznih zakonov se upravičeno vprašamo, kakšen je sploh namen sprejema avtentične razlage in ali morda Državni zbor ta institut razume in uporablja napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Franšizing v EU - regulatorni izzivi

dr. Andrej Friedl, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 13/2019Ob obsežni literaturi, ki teoretično pojasnjuje ekonomske in pravne vidike pogodbe o franšizingu, je manj raziskano njegovo praktično delovanje v EU, ki po ekonomskih učinkih znatno zaostaja v primerjavi s franšizingom v ZDA in Avstraliji. Evropski parlament je leta 2013 ob razpravi o Evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor pozdravil franšizing kot poslovni model, vendar tudi opozoril, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih za franšizije nepošteni. Odbor Evropskega parlamenta (EP) za notranji trg in varstvo potrošnikov je naročil dve raziskavi o delovanju franšizinga v EU in povezanih regulatornih izzivih. Obe ugotavljata težave, ki naj bi izhajale iz neuravnoteženega razmerja med franšizorji in franšiziji, nedelovanja samoregulacije, različne uporabe Uredbe 330/2010 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, različnih nacionalnih pravnih okvirov idr., kar naj bi prispevalo k razvoju nepoštenih poslovnih praks. Odprlo se je vprašanje, ali je treba samoregulacijo pogodbe o franšizingu kot avtonomnem proizvodu moderne poslovne prakse dopolniti in kako: celovito, deloma, zakonodajno ali z mehkim pravom. Evropski parlament je septembra 2017 skoraj soglasno sprejel Resolucijo o franšizingu v maloprodajnem sektorju in predlagal Komisiji vrsto ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev

mag. Brina Felc, 14.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Stoletna pot slovenskega vrhovnega sodstva 1918-2018

mag. Damijan Florjančič, 15.11.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 44/2018V teh dnevih se oziramo na čas pred sto leti. Morija prve svetovne vojne se je končala, ljudi in ljudstva je preplavilo olajšanje in upanje v boljši svet, svet brez vojn in podobnih človeških zablod. V takem času se je rojevala nova država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je kratkega veka; po nekaj več kot mesecu dni se je odločila, da se bo združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Izobraževanje o normodajni dejavnosti - med realnostjo in potenciali

Katerina Fabrizio, 15.11.2018

Državni zbor in državni svet

Katerina Fabrizio, Pravna praksa, 44/2018Pravno izobraževanje je poglavitnega pomena tako za pravno prakso kot tudi za nadaljnji razvoj pravne znanosti. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako je v slovenskih univerzitetnih in podiplomskih študijskih programih zastopano izobraževanje na področju normativne dejavnosti v teoretičnem in praktičnem smislu (nomotehnika, tehnična in druga znanja in veščine znotraj postopkov priprave splošnih pravnih aktov). Poleg tega povzame tudi značilnosti usposabljanj v zvezi s pripravo predpisov za strokovnjake v praksi (na ministrstvih, občinah, agencijah in drugje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

S postopkovno pravičnostjo do prenovljene pojavnosti sodstva

mag. Damijan Florjančič, 25.10.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 41-42/2018Rezultat delovanja sodne veje oblasti je prepoznaven v odločitvah, sprejetih v sodnih postopkih, ki se na koncu praviloma odrazijo v sodbi. Z njo sodnik posameznik ali sodni senat sporoči svojo odločitev o uporabi zakona v konkretnem obravnavanem primeru. Naj je odločitev pravnomočna ali ne, postane predmet ocenjevanja v smislu njene sprejemljivosti, razumnosti, pravičnosti in zakonitosti. Najprej jo ocenjujejo stranke v postopku, zatem pa pogosto tudi strokovna in splošna javnost. Tako se oblikuje sklepanje vseh udeleženih, ali je sodstvo v konkretni zadevi opravilo nalogo tako, kot se od njega pričakuje, in v razumnem roku, torej brez nepotrebnega odlašanja. Kolikor so taka pričakovanja uresničena, toliko se to odraža v stopnji zaupanja javnosti v sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kam se je izgubilo slovensko mladoletniško kazensko pravo

dr. Zvonko Fišer, 25.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 41-42/2018Včasih je treba v tujino, da z malce distance pogledaš na domače loge. Pred dnevi sem se udeležil posvetovanja tožilcev Federacije BiH. Pretežno sem se, tudi na željo organizatorja, udeleževal sekcije, ki se je ukvarjala z mladoletniško delinkvenco. Morda so se želeli domačini malce pohvaliti s svojimi dosežki. Konec koncev, zakaj pa ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018

Študenti

mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nadomestilo distributerju ob prenehanju pogodbe

dr. Andrej Friedl, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 36-37/2018Pri pogodbi o trgovskem zastopanju in pri distribucijski pogodbi imata stranki skupen ekonomski cilj - dolgoročno pospeševanje prodaje principalovega blaga na določenem trgu. To predpostavlja ne le agentove, ampak tudi distributerjevo tesno vpetost v principalovo prodajno organizacijo. Soodvisnost strank v trajnejšem razmerju predpostavlja pri obeh pogodbah tudi njun čim bolj uravnotežen pravni položaj. Neuravnoteženost se lahko pokaže predvsem ob prenehanju pogodbe, ko principalu ostanejo sadovi razvite trgovske mreže, agent in distributer pa se morata poslovno na novo pozicionirati. Iz tega in drugih razlogov se trgovskemu agentu kot šibkejši stranki v EU in vedno bolj tudi širše v svetu zagotavljajo posebne pravice, še zlasti nadomestilo ob prenehanju pogodbe. Položaj distributerja je le redko zakonsko urejen. Moderna teorija kljub temu uvršča distribucijsko pogodbo med nominatne in glede nadomestila ob njenem prenehanju utemeljuje analogno uporabo pravil za agencijske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Normativnost v Pravnem terminološkem slovarju

dr. Tanja Fajfar, 13.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Tanja Fajfar, Pravna praksa, 34/2018Osnovna funkcija terminologije je, da omogoča učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki določenega strokovnega področja. Pri tem ima lahko pomembno vlogo terminološki slovar, katerega namen je urejanje in usmerjanje terminologije, da bi ta lahko čim bolj učinkovito opravljala svojo vlogo. V tokratnem prispevku bo predstavljeno normiranje, ki v kontekstu terminoloških slovarjev, ki nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, usmerja terminološko rabo v primerih, ko en pojem označuje več terminov, ki v rabi niso povsem enakovredni. Normativnost v terminoloških slovarjih nima namena prepovedovati določenih terminov, ampak prispevati k bolj poenoteni terminologiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje

Dušak Matija, Fajdiga Mohor, Stare Katja, 23.8.2018

Šport in organizacije, Delovna razmerja

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare, Pravna praksa, 30-31/2018V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Kratka zgodba o preprostem vprašanju

dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del)

Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Dvajset let Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 12.7.2018

Kaznovalno pravo

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 27/2018Dne 17. julija, na dan mednarodnega kazenskega sodstva, letos obeležujemo 20. obletnico sprejetja Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Njegov sprejem na diplomatski kodifikacijski konferenci v Rimu je pomenil zgodovinski trenutek ob koncu stoletja, zaznamovanega z grozodejstvi dveh svetovnih vojn, vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. Eden prvih velikih uspehov Rimskega statuta (v nadaljevanju RS) je bila njegova (nepričakovana) hitra uveljavitev 1. julija 2002, potem ko ga je ratificiralo 60 držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Metodologija izdelave Pravnega terminološkega slovarja

dr. Tanja Fajfar, 5.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Tanja Fajfar, Pravna praksa, 26/2018V tokratnem prispevku bo predstavljen pojmovni pristop k izdelavi Pravnega terminološkega slovarja, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V središču pojmovnega pristopa je pojem kot miselna enota ali enota znanja, termin pa je njegovo poimenovanje. Gre za onomaziološki pristop v nasprotju s semaziološkim pristopom v leksikologiji, pri katerem je izhodišče izraz, ki se mu pripiše pomen. Pojmi so med seboj povezani in gradijo pojmovni sistem, termini pa tvorijo poimenovalni sistem, predstavljen v terminološkem slovarju. Pri nastajanju terminološkega slovarja, utemeljenega na pojmovnem pristopu, mora sodelovati strokovnjak, ki pozna pojmovni sistem stroke, katere terminologija bo uslovarjena. Terminograf, ki je jezikoslovec z znanjem o terminologiji in terminografiji, brez pomoči področnega strokovnjaka pojmovnega sistema ne more predstaviti, ker ga ne pozna, seveda pa k slovarju prispeva s svojim terminološkim in terminografskim znanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 16 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(390)

Leto objave

2019(11) 2018(20) 2017(20) 2016(13)
2015(14) 2014(20) 2013(16) 2012(21)
2011(22) 2010(15) 2009(10) 2008(24)
2007(16) 2006(11) 2005(9) 2004(13)
2003(7) 2002(15) 2001(13) 2000(7)
1999(11) 1998(13) 1997(11) 1996(12)
1995(13) 1994(8) 1993(12) 1992(11)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov