O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 317)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Novejši parlamentarni kodeksi

dr. Katarina Žagar, 23.7.2020

Državni zbor in državni svet

dr. Katarina Žagar, Pravna praksa, 29-30/2020"No, pa ga imamo!" bi lahko rekli. Po desetletjih prizadevanj, po številnih iniciativah, tudi po občasni zadržanosti in bolj ali manj upravičenih dvomih je junija letos Kolegij predsednika Državnega zbora z veliko podporo sprejel Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju: etični kodeks za poslance). Medtem ko so bili nekateri presenečeni, da je bil kodeks sprejet, so drugi v to verjeli že od samega začetka ali pa vsaj od zadnje pobude dalje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Korona, tretji del: aktivacija

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 9.7.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 26-27/2020Takoj po koronakrizi sem iskala pomoč na domu. Poslali so mi socialno delavko, ki je dolgo delala kot turistična vodnica, nato je ustanovila svojo turistično agencijo in potem je, ker že tri mesece nima prihodkov, iskala (in dobila) delo pri pomoči v gospodinjstvu (z izstavljenim računom, seveda). Nič ni tožila, da je prekvalificirana ali da od države ni dobila koronadenarja, ker ni plačala davkov (ker jih redno plačuje). In ko se ji je ponudila priložnost, da nekaj zasluži kot vodič, me je prosila, ali lahko k meni pride v petek namesto v četrtek. Aktivnost in fleksibilnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uroš Jurišič ni športnik

Uroš Cerar Žugelj, 18.6.2020

Šport in organizacije

Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 24-25/2020Mešane borilne veščine (ang. mixed martial arts, v nadaljevanju: MMA) v zadnjem času postajajo vse bolj globalno priljubljene. Zaradi intenzitete in pogostosti obraznih in telesnih poškodb, ki jih borci (tekmovalci) pogosto zadajo drug drugemu, se marsikomu lahko zdijo primitivne, preveč agresivne ali celo krute, nehumane. Dejstvo pa je, da so fizični kontakti in poškodbe neločljiv del športa, pri čemer v številnih športnih panogah testiranje meja človeške zmogljivosti privede do resnih posledic za športnikovo zdravje in življenje. A ne glede na število nesreč skakalcev v vodo, dirkačev, plezalcev ipd. so njihove športne discipline obravnavane kot "adrenalinske", ne pa kot "nehumane", kot to velja za MMA. Od tu naprej bi obravnavanje "nehumanega" v športu prepustil komu drugemu, saj to ni namen tega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Pravni vidiki upravljanja z gorsko-kolesarskimi progami

Jan Žičkar, 11.6.2020

Šport in organizacije

Jan Žičkar, Pravna praksa, 23/2020Gorsko kolesarjenje v zadnjem času doživlja razcvet predvsem zaradi razvoja polnovzmetenih in električnih koles, kar je množico gorskih kolesarjev občutno povečalo. Po nekaterih ocenah je v Evropi okrog 18,6 milijona gorskih kolesarjev, zaradi česar ima ta oblika rekreacije vse večji gospodarski in turistični pomen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Bo kdaj drugače? Korona, drugi del.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 28.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Delovna razmerja

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2020Bistvo prvega svežnja pomoči ob koronavirusu je bila delitev "helikopterskega denarja" - tudi tistim, ki nikoli ne bodo imeli nižjih dohodkov zaradi korone. Dobili so univerzalni temeljni dohodek. Dvesto evrov so dobili zaposleni v gospodarstvu, nekaj upokojenci, pa študentje in espeji ... 80 odstotkov plače si dobil, tudi če zate ni bilo dela. Po kolektivni pogodbi delavcem v javnem sektorju pripada do 65 odstotkov višja plača v obdobju pandemije in ta dodatek bodo sedaj dobili vsi - tudi tisti, ki so domnevno "delali od doma", ali oni, ki so okužbo prinesli s smučanja v Italiji. Da bi bila mera polna, javni sektor zahteva izplačilo 600 evrov solidarnostne pomoči in dodatek za nevarnost za vse (tudi tiste, katerih delo ni bilo nič bolj nevarno)!
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Izredno stanje po slovenski ustavi

dr. Matija Žgur, 23.4.2020

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 15-16/2020Nenadne in globoke spremembe javnega življenja, ki so posledica pandemije koronavirusa SARS-CoV-2, so v pravni stroki privedle do povečanega zanimanja za pravno ureditev izrednega stanja. Glede na zapostavljenost te tematike v preteklosti je ta novoodkriti raziskovalni interes pravne dogmatike dobrodošel. Kljub temu pa je v večini nedavnih tozadevnih zapisov najti kar nekaj napak v razumevanju in vrednotenju tega ustavnega instituta. V nadaljevanju zato opozorim na te napake in predstavim alternativne razlage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Kaj bo drugače? Prvi del.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 9.4.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 14/2020Kaj lahko dopišem k tematiki o koronavirusu? Saj je vse jasno. Eni so doma in nič ne delajo, drugi so doma in delajo, tretji hodijo na delovno mesto in delajo, eni ne delajo, ne glede na to, kje so. Nekaj denarja bo dala država: za ene bo to dovolj, da preživijo, drugim ni pomoči ... Ne bo trajalo en mesec, temveč leto do dve, potem pa še pet. Preživel bo tisti, ki to razume in ki je takoj začel delovati v tej smeri. V naši skupini smo se prilagodili - in to je že mimo -, če nismo naredili dovolj, bodo v sledečih mesecih sledili majhni popravki, ampak danes smo prilagojeni. Strateg vedno razmišlja: kaj pa bomo potem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kdo bo sežigal naše smeti

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 12.3.2020

Varstvo okolja

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Ste se vprašali, zakaj so kar naenkrat časopisi polni problemov s smetmi? Kopiči se blato, kopičijo se plastenke, gorijo neodpeljane smeti, nihče noče smeti ali njihovega "recikliranja" v svoji bližini. Ministrstvo pozove občine, naj povedo, kdo bi imel sežigalnico, ki bi jo na novo izgradili, hkrati pa ne na Goriškem, ne v Šoštanju, še najmanj pa v Trbovljah ne dovolijo, da bi sežigali smeti obstoječi objekti, ker je to menda zdravju škodljivo. Prepričujejo nas, da če naredijo posebno sežigalnico sredi Ljubljane, bo pa drugače sežigala kot tista v Anhovem ... A do včeraj je bilo vse v redu? Kaj se je zgodilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Črnogorska inovacija za polnjenje proračuna

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.2.2020

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 5/2020Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v predvolilnem soočenju v sebi lastnem slogu protikandidatu zabrusila, da je treba "za polnjenje proračuna poiskati nove, inovativne pristope in se ne zanašati le na davke". Naši parlamentarci so to povedali manj jasno: "Subvencije za delovno aktivnost morajo biti in to, da v proračunu ni denarja, ne more biti izgovor." Zato se mi zdi Kolindina ideja o polnjenju proračuna brez povečevanja davkov res vredna razmisleka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Trideset let tranzicij

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 19.12.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2019Povod za to kolumno so bili trije nepovezani dogodki, ki so jih sprožili ljudje, "ki se še rodili niso, ko so se dogajale stvari". Umaknjena je bila prisilna poravnava ene od Elect, ob trideseti obletnici borze sem dala izjavo o vplivu pidov (pooblaščenih investicijskih družb) na razvoj trga kapitala, obiskal me je bodoči magister prava, ki raziskuje sodne postopke v povezavi z oškodovanjem družbenega kapitala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Mar res potrebujemo Pravniški bonton?

Nina Židanik, 19.12.2019

Ostalo

Nina Židanik, Pravna praksa, 49-50/2019Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za računalništvo in informatiko izdala Pravniški bonton, ki določa pravila lepega vedenja tako pri opravljanju pravniškega poklica kot tudi v času izobraževanja zanj. Obravnava predvsem pravila obnašanja pravnikov v odvetniških pisarnah, na sodiščih, tožilstvih, notarskih pisarnah in na Pravni fakulteti, medtem ko za pravnike, zaposlene v javni upravi in gospodarstvu, večinoma veljajo splošna pravila poslovnega bontona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Homeopatija v primežu manipulacij - še drugič

Miloš Žužek, 12.12.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Miloš Žužek, Pravna praksa, 48/2019Še enkrat se odzivam na pisanje pravnika Andreja Trohe o homeopatski dejavnosti, ker menim, da premalo pozna problematiko, o kateri piše, zato so njegovi zaključki napačni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Malo drugače o Petrolu

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.11.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45/2019Kaj povezuje Aerodrom Ljubljana, Adrio Airways, Petrol, NKBM in Abanko, podrejene obveznice bank, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pa Uradni list, gradnjo jedrske elektrarne, prepire na ustavnem sodišču, napade na zaslužke profesorjev in zdravnikov, Sovo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Zakon o evidentiranju nepremičnin z uvodnimi pojasnili z novelo ZEN-A

Matiček Žumer, 21.11.2019

Kultura in umetnost

Matiček Žumer, Pravna praksa, 45/2019Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) kot temeljni predpis s področja evidentiranja nepremičnin je bil letos z novelo ZEN-A prvič po sprejetju obsežno in pomembno prenovljen s primarnim namenom zagotovitve popolnejših, pravilnejših in kakovostnejših podatkov o nepremičninah v javnih nepremičninskih evidencah. Pričujoča uvodna pojasnila k ZEN z novelo ZEN-A avtorice mag. Marijane Vugrin na 61 straneh predstavljajo prispevek k predstavitvi in boljšemu razumevanju vsebine, vodenja in zagotavljanja javnosti različnih zakonskih evidenc o nepremičninah, z evidentiranjem nepremičnin povezanih geodetskih storitev in upravnih postopkov ter vloge izvajalcev geodetskih storitev in strank v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Homeopatija v primežu manipulacij

Miloš Žužek, 14.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Miloš Žužek, Pravna praksa, 44/2019Pri Slovenskem homeopatskem društvu budno spremljamo dogajanje na področju homeopatije, saj si že dolgo prizadevamo za ustrezno zakonsko ureditev tega področja za zdravnike. Tako smo zasledili tudi oba nedavna članka na to temo v Pravni praksi. V prvem članku avtorica izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus opozarja na nepravilnosti obstoječe zakonodaje, ki naj bi bila tudi ustavno sporna, in zagovarja stališče, da bi bilo za bolnike najvarneje, če te metode izvajajo zdravniki. Poleg tega meni, da sedanja zakonodaja grobo omejuje terapevtsko svobodo zdravnika. Pravnik Andrej Troha pa v odzivu na ta članek zavzame povsem nasprotno stališče in negira praktično vse, kar trdi izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Upravljanje in samoupravljanje po slovensko

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.10.2019

SINDIKATI

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 38-39/2019September je bil tudi zame mesec razmišljanj o samoupravljanju, soupravljanju, solastništvu zaposlenih, programih delavskih odkupov ... Zaključek me je pretresel. Prav zato, ker imamo izkušnjo družbene lastnine, delavskega lastništva, samoupravljanja, v naslednjih dvajsetih letih ne bomo sposobni premika v tej smeri. Ker ne znamo ali nočemo, bomo nazadnje spet hlapci na svoji zemlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Poletje, čas za razmislek o kolektivnih ciljih

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Čas mi mineva med pisarno in potovanjem - berem, gledam, razmišljam in se kot tolikokrat prej sprašujem, ali kdo ve, kam gremo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Oportunitetni stroški državne lastnine

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.7.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 27/2019Pred nekaj tedni je mimo nas neopazno zdrsnilo vprašanje, zastavljeno v Delu, ali je smiselno, da ima država v lasti dve televiziji: RTV Slovenija in Planet TV. "Obe delata z izgubo," je nadaljeval novinar in se vprašal, ali je upravičeno, da državljani dejansko financiramo dve televiziji. Obravnavana tema se je zaključila z odstopom direktorja Telekoma Slovenije kot krivca za neuspešen projekt druge državne televizije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Skrb za starejše ali borba za dodaten proračunski denar?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.6.2019

PRORAČUN, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 21-22/2019Enajstega maja sem tako kot tisoči drugih prehodila del Poti spominov in tovarištva. Doživela sem pravi šok zaradi "bombardiranja" pohodnikov z rumenimi plakati, ki jih je organizacija Amnesty International namestila vzdolž (praktično) celotne poti. Parole na plakatih so vzbujale jezo, celo agresijo proti tistim, ki dopuščajo takšno stanje. Bolje poučeni ali razmišljujoči mimoidoči pa so se spraševali, čemu to služi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Bomo dovolili upokojencem, da sami poskrbijo zase?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 18.4.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 16/2019Pred dvema letoma sem opozorila na nujnost, da dovolimo upokojencem delati v neomejenem obsegu. To sem podkrepila z naslednjimi dejstvi: na trgu dela manjka delovne sile, imamo revne upokojence, ki bi si s tem izboljšali svoj gmotni položaj, obenem pa nekaterim privilegiranim upokojencem že danes dovolimo delo in prejemanje polne pokojnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Leksikon filozofije

Bojan Žalec, 18.4.2019

Kultura in umetnost

Bojan Žalec, Pravna praksa, 16/2019Ddr. Anton Stres je zaslužni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ugleden slovenski filozof, ki je v Ljubljani doktoriral iz teologije, v Parizu pa še iz filozofije. Trenutno je rektor Katoliškega inštituta v Ljubljani, na katerem še vedno predava. Zavzemal je visoke cerkvene položaje. Pred leti je bil kazensko razrešen s cerkvenih funkcij in je zato odšel v Pariz, kar mu je omogočilo, da je končno našel mir za delo na Leksikonu filozofije (LF).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Kadrovska politika, ki jo vodi ulica

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.3.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 12/2019Ob praznovanju dneva žena so me kot žensko povabili, naj ocenim reforme te vlade. Ker ne dajem ženskih ocen, sem odklonila. Zaskrbelo pa me je, da prvič ne vem, kaj bi rada povedala. V zadnjih mesecih mi namreč država pošilja nenavadna sporočila.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(317)

Leto objave

2020(9) 2019(19) 2018(12) 2017(4)
2016(5) 2015(7) 2014(8) 2013(14)
2012(9) 2011(5) 2010(26) 2009(10)
2008(9) 2007(17) 2006(8) 2005(14)
2004(17) 2003(9) 2002(4) 2001(9)
2000(6) 1999(3) 1998(7) 1997(10)
1996(12) 1995(59) 1992(3) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov