O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 117
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2916)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

O dokončanju brexita v času pandemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26-27/2020Dne 22. junija je Veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji organiziralo dogodek z naslovom "Brexit med pandemijo: kakšno bo prihodnje razmerje med Veliko Britanijo in EU" ("When Brexit meets a pandemic: What's next for the UK-EU future relationship?"). Moderatorka Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost (CEP), je z uglednimi sogovorniki spregovorila o vplivu in problemih, ki jih je pandemija povzročila procesu izstopa Velike Britanije iz EU. Opredelili so se do prihodnjih odnosov, podaljšanju roka, študija v tujini in drugih aktualnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Svetovni protidopinški kodeks 2021 v luči konkurenčnega prava EU

Tone Tomažič, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tone Tomažič, Pravna praksa, 26-27/2020Četrta verzija Svetovnega protidopinškega kodeksa (Kodeks 2021), ki ga je sprejela Svetovna protidopinška organizacija (WADA) in bo začel veljati 1. januarja 2021, predstavlja že drugo zamujeno priložnost za uskladitev s pravom EU. Namen Kodeksa 2021 je poenotenje svetovnih protidopinških pravil, vendar mu zaradi ohranjenega določila o štiriletni prepovedi tekmovanja za prvi dopinški prekršek grozi odrek veljavnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Z vidika konkurenčnega prava EU namreč ostaja sporen zaradi neizpolnjevanja testa Meca-Medina, ki ga je določilo Sodišče EU v primeru C-519/04 P David Meca-Medina in Igor Majcen proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Horizontalno sodelovanje: pravo medsebojno sodelovanje med javnimi naročniki

Žiga Rejc, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 26-27/2020T. i. horizontalno sodelovanje v pravu javnega naročanja označuje situacijo, v kateri je med javnimi naročniki (izjemoma) dopustna sklenitev neposredne pogodbe, tj. brez izvedbe postopkov javnega naročanja. Pogoji, ki opredeljujejo tako situacijo, so v Direktivi 2014/24 EU natančno opredeljeni v četrtem odstavku 12. člena. Enega izmed teh pogojev je kot ključnega Sodišče EU v svoji zadnji sodbi še dodatno podčrtalo: t. i. pogoj lojalnega sodelovanja med javnimi naročniki, ki zahteva, da mora pogodba, neposredno sklenjena med javnimi naročniki v okviru njihovega horizontalnega sodelovanja, med njimi "vzpostavljati sodelovanje [...] z namenom, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Drugo svetovalno mnenje ESČP: nadaljevanje samoomejevanja

Špela Lovšin, 9.7.2020

Varstvo človekovih pravic

Špela Lovšin, Pravna praksa, 26-27/2020Po več kot enem letu je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) izdal drugo svetovalno mnenje na podlagi 16. Protokola k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP), v katerem se je ukvarjalo z vprašanjem skladnosti blanketnih kazenskopravnih norm s 7. členom EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Evropa

Patricij Maček, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 26-27/2020 Sreda, 17. 6. Subvencije in enotni trg. Evropska komisija (EK) je sprejela belo knjigo, s katero odpira razpravo o načinih za odpravljanje škodljivih učinkov tujih subvencij na enotni trg. EK zdaj zbira mnenja in prispevke vseh deležnikov o možnostih, predstavljenih v b
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Evropska unija kot skupnost tranzicijske pravičnosti

J. Verovšek Peter, Travnik Kaja, 18.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Peter J. Verovšek, mag. Kaja Travnik, Pravna praksa, 24-25/2020Evropska unija (EU) je tako v političnem kot pravnem smislu odziv na kolektivne spomine na vojno in grozodejstva, ki izhajajo iz izkušenj Evrope med totalno vojno v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ko se je povojni režim molka v 60. letih prejšnjega stoletja umaknil aktivizmu in izpraševanju, je projekt evropske integracije razvil "kulturo spomina" (Errinerungskultur), ki temelji na zamisli "nikoli več". Ta režim spomina na dve svetovni vojni in holokavst je bil institucionaliziran na različne načine tako v državah članicah kot na nadnacionalni ravni. Eden od najvidnejših primerov tega je ustanovitev Hiše evropske zgodovine v Bruslju, ki je svoja vrata odprla leta 2017 ob 50. obletnici Rimske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Evropa

Patricij Maček, 18.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 24-25/2020 Ponedeljek, 8. 6. Delovna doba. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da delovna doba do upokojitve v Evropski uniji (EU) stalno narašča. Leta 2019 je bila pričakovana povprečna delovna doba v EU za populacijo, starejšo od 15 let, 35,9 leta. To je bilo za 0,2
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Spopad sodišč, pravnih sistemov ali prava?

dr. Verica Trstenjak, 11.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 23/2020Dne 8. maja 2020, le dan pred dnevom Evrope, je Sodišče EU (SEU) izdalo obvestilo za medije in "zažugalo" Nemčiji in posredno nemškemu ustavnemu sodišču (Bundesverfassungsgericht), da je treba pravo EU spoštovati in da je le Sodišče EU pristojno za presojanje aktov EU. Po mojem poznavanju gre za prvo tako reakcijo v zgodovini SEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Evropa

Patricij Maček, 11.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2020 Ponedeljek, 1. 6. Predsedovanje Slovenije. Slovenija je prevzela predsedovanje Jadransko-jonski pobudi in strategiji Evropske unije (EU) za Jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR). Osrednje teme slovenskega predsedovanja naj bi bile zeleno povezovanje, Zahodni Balkan in
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Temeljne pravice v času koronakrize z vidika prava EU

dr. Verica Trstenjak, 4.6.2020

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 22/2020V začetku leta 2020 je svet presenetila t. i. koronakriza, ki je posegla na številna področja. Čeprav se je sprva pojavila kot zdravstvena kriza, je prešla v ekonomsko, solidarnostno ter tudi pravno krizo. Ko govorimo o pravni krizi, mislimo predvsem na probleme spoštovanja človekovih pravic v tem času in možne omejitve. Obenem je koronakriza izpostavila nekatere druge probleme v EU, zlasti vprašanje solidarnosti in učinkovitosti sprejemanja aktov in odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Mednarodna pogodba o prenehanju veljavnosti intra-EU bilateralnih investicijskih sporazumov ali 130 muh na en mah

Domen Turšič, 4.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Domen Turšič, Pravna praksa, 22/2020Triindvajset držav članic EU je 5. maja 2020 podpisalo Mednarodno pogodbo o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih sporazumov med državami članicami EU (MPPBIS) in s tem sledilo nekaterim obljubam, ki so vsebovane v deklaracijah držav članic iz 15. in 16. januarja 2019 o pravnih posledicah sodbe Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Achmea ter zaščiti investicij znotraj EU. MPPBIS niso podpisale Irska, ki nima sklenjenega nobenega še vedno veljavnega bilateralnega investicijskega sporazuma (BIS) z drugo državo članico (intra-EU BIS), ter Avstrija, Finska in Švedska, ki so pogodbenice skupno 32 intra-EU BIS (z njimi ima BIS sklenjene tudi Slovenija). Prispevek je namenjen kratki predstavitvi in kritični opredelitvi do nekaterih določb MPPBIS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Evropa

Primož Jamšek, 4.6.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Jamšek, Pravna praksa, 22/2020 Ponedeljek, 25. 5. Afera dieselgate. Civilni senat Zveznega sodišča v Nemčiji (Bundesgerichtshof - BGH) je sprejel težko pričakovano odločitev v t. i. aferi dieselgate. Nemško najvišje sodišče za civilne zadeve je odločilo, da je Herbert Gilbert, ku
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Evropa

Primož Jamšek, 28.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Jamšek, Pravna praksa, 20-21/2020 Sreda, 13. 5. Odlikovanje za Verico Trstenjak. Avstrija je odlikovala univerzitetno profesorico dr. Verico Trstenjak za njene izjemne znanstvene zasluge s področja evropskega prava. Avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen je profesorici podelil častni
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Evropa

Patricij Maček, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2020 Torek, 5. 5. Romunija. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo proti Romuniji zaradi odstavitve nekdanje vodje specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji Laure Codrute Kövesi leta 2018. Kot je odločilo ESČP, je romunska vlada kršila pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Zaščita tujih investicij v času ukrepov zaradi epidemije

Maks David Osojnik, 14.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maks David-Osojnik, Pravna praksa, 19/2020Epidemija bolezni COVID-19 je zamajala svetovno gospodarstvo in vlade po svetu so se odzvale s sprejetjem ukrepov, ki bi se še pred nekaj meseci zdeli nepredstavljivi. Zaprtja mej, uvozne in izvozne omejitve, zaprtje velikega dela gospodarstva, omejitve nekaterih človekovih pravic, nacionalizacija podjetij in na drugi strani ukrepi za podporo gospodarstvu bodo intenzivno vplivali tudi na tuje investicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Nacionalna identiteta kot sredstvo za omejevanje pravice do osebnega imena?

Jeršič Mark, Sajovic Kristina, Samobor Ana, Tacer Lucija, 14.5.2020

Varstvo človekovih pravic

Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer, Pravna praksa, 19/2020Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Evropa

Patricij Maček, 6.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2020 Torek, 21. 4. Nizozemska. Zdravniki na Nizozemskem bodo lahko izvajali evtanazijo pri bolnikih s hudo obliko demence, tudi če po predhodno izraženi volji ne bodo več izražali eksplicitne želje po smrti, je razsodilo nizozemsko vrhovno sodišče. Sodišče je odločalo na p
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Evropa

Patricij Maček, 23.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15-16/2020 Sreda, 8. 4. Poljska. Sodišče Evropske unije (EU) je Poljski odredilo, da mora takoj prekiniti delovanje spornega disciplinskega senata vrhovnega sodišča za sodnike, dokler ne bo samo razsodilo, ali je senat v skladu z evropsko zakonodajo v zadostni meri neodvisen. S
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Evropska svetovalnica

Patricij Maček, 23.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15-16/2020Dne 1. maja 2020 bo preteklo že 16 let, odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo (EU), na katero je s tem prenesla del izvrševanja svojih suverenih pravic. S pristopom k EU so se državljanom in prebivalcem Slovenije odprle različne nove priložnosti. Pri njihovem prepoznavanju in uresničevanju skrbijo številne organizacije, med njimi tudi Evropska svetovalnica. Ta - kot je opisano na njeni spletni strani - svetuje na področju pridobivanja nepovratnih in drugih sredstev iz evropskih skladov ter prijavljanja na razpise. Glede nepovratnih sredstev je pojasnjeno, da jih je mogoče pridobiti iz centraliziranih ali decentraliziranih programov EU, Evropska svetovalnica pa svetuje pri izdelavi poslovnega načrta in iskanju aktualnih virov nepovratnih sredstev v Sloveniji in EU. Poleg tega nudi davčno svetovanje, računovodske storitve, svetovanje o delovnih razmerjih, svetovanje s področja poslovanja, pravno svetovanje, posredovanje nepremičnin, mediacijo in izobraževanja z navedenih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Mednarodne investicije na spornih ozemljih

Žaklin Butinar, 9.4.2020

Gospodarski razvoj

Žaklin Butinar, Pravna praksa, 14/2020Mednarodnopravni investicijski režim na spornih ozemljih je trenutno še nerazvito področje mednarodnega javnega prava. A vendar gre za zelo pomembno področje, saj so arbitražni tribunali soočeni z vse več spori, ki izvirajo iz mednarodnih investicij na spornih ozemljih. Veliko takšnih ozemelj je namreč obdarjenih z naravnimi bogastvi ali so kako drugače zanimiva za tuje investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Globalno zdravstveno pravo

Živa Cotič Zidar, 9.4.2020

Zdravstveno varstvo ljudi

Živa Cotič-Zidar, Pravna praksa, 14/2020V času, ko naše življenje kroji epidemija koronavirusa, se naš svet hitro in neizprosno oži. Naše osebno življenje je (z nekaj sreče) utesnjeno med štiri stene, stiki s tistimi, ki naše življenje bogatijo, so postali izjema, in ne pravilo. Na televizijskih in računalniških zaslonih spremljamo dogajanje po svetu, pri čemer postaja vse bolj očitno, da so države pri obvladovanju epidemije prepuščene same sebi, z izjemo občasnih izrazov dobre volje drugih držav, ki so pripravljene priskočiti na pomoč. Mednarodna skupnost, ki jo na področju zdravja uteleša Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, ang. World Health Organization, WHO), se na epidemijo odziva medlo in zadržano, predvsem s tehničnimi priporočili državam, kako naj pristopijo k zajezitvi števila okužb. Za razrešitev te globalne krize tovrsten pristop najverjetneje ne bo zadostoval. Ohranjanje globalnega zdravja je namreč v današnjem svetu, ki ga definira proces globalizacije, mogoče le s skupnim, usklajenim ravnanjem vseh držav, ki ga podpira globalno zdravstveno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Evropa

Patricij Maček, 9.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2020 Ponedeljek, 30. 3. Madžarska. Madžarski parlament je sprejel zakonodajo o izrednih razmerah, s katero so izredne razmere ob pandemiji koronavirusa COVID-19 podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, premier Viktor Or
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 117 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2916)

Leto objave

2020(67) 2019(91) 2018(164) 2017(190)
2016(192) 2015(233) 2014(232) 2013(226)
2012(248) 2011(253) 2010(237) 2009(284)
2008(282) 2007(154) 2006(20) 2005(4)
2004(1) 2003(1) 2001(2) 2000(3)
1998(5) 1997(11) 1996(3) 1994(6)
1993(4) 1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov