O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 95
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2371)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Retroaktiven odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja

Zoran Skubic, 11.7.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2019Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

V varstvo konkurence prihaja enotni postopek sankcioniranja

Andrej Krašek, 11.7.2019

Varstvo konkurence, cene

Andrej Krašek, Pravna praksa, 27/2019V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih postopkov. Le dva tedna kasneje se je pojavil tudi predlog spremembe ZPOmK-1H, ki med drugim predlaga enotni postopek. Kritike tega predloga so bile dokaj ostre, utemeljene pa po moji oceni predvsem v tistem delu, kjer pripravljavci očitno niso upoštevali direktive ECN+. A vseeno, za slovenske potrošnike in tudi pravno prakso je pomembno, da bo najkasneje do 4. februarja 2021 bistveno reformiran postopek izrekanja globe zaradi omejevalnih ravnanj v varstvu konkurence.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Sodelovanje delavcev pri upravljanju bank

Avtor ni naveden, 11.7.2019

Banke in hranilnice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2019Četrti odstavek 33. člena Zakona o bančništvu (Ur. l. RS, št. 25/15 in 41/17) se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Gre za prenos podjetja ali ne?

dr. Nana Weber, 11.7.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2019Banka Koper (v nadaljevanju: banka) je 23. decembra 2011 sprejela sklep o prenehanju opravljanja investicijskih storitev in storitev borznega posredovanja, pol leta pozneje pa je z družbo Alta Invest (v nadaljevanju: družba) sklenila pogodbo o prenosu v skladu s 159. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Nacionalni svet za plačila (NSP)

Avtor ni naveden, 20.6.2019

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019Finančna uprava Republike Slovenije je članica Nacionalnega sveta za plačila (NSP), ki združuje različne deležnike trga plačil v Sloveniji: ponudnike in uporabnike plačilnih storitev, upravljavce plačilnih infrastruktur ter organe javnih oblasti. NSP deluje kot edina posvetovalna platforma v Sloveniji, ki deležnikom trga plačil omogoča dialog in razreševanje skupnih izzivov na področju plačevanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Sklepi o denarni politiki

Avtor ni naveden, 20.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019Svet Evropske centralne banke (ECB) je sprejel naslednje sklepe o denarni politiki:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nedovoljen dominantni položaj športnih organizacij v razmerju do športnikov?

dr. Tone Jagodic, 13.6.2019

Šport in organizacije, Varstvo konkurence, cene

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 23/2019V Pravni praksi št. 17-18 je odvetnik Blaž Tomažin Bolcar objavil članek o sporazumu pred Nemškim uradom za varstvo konkurence, v katerem so se stranke sporazumele o pravicah, ki jih bodo v prihodnje imeli nemški športniki pri uveljavljanju Pravila 40 mednarodne Olimpijske listine, ki določa omejitve pri oglaševanju in reklamiranju v zvezi z olimpijskimi igrami. Gre za zanimivo področje s pravnega in športno-političnega vidika, pomenljiv pa je tudi splošni nazorski pogled na to tematiko. Športno pravo je namreč deležno vse večje pozornosti pravnikov, med katerimi mnogi zastopajo gospodarske subjekte, ki so vključeni v športni marketing in druge pravno-poslovne povezave s športniki in športnimi organizacijami. Zaradi celovitejše obravnave v pričujočem prispevku dopolnjujem navedbe kolega Blaža Tomažina Bolcarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Gospodarski subjekti na trgu

Klemen Drnovšek, 13.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 23/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Bayer slabo pleše

Črt Jakhel, 13.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 23/2019Maja 2016 je družba Monsanto, znana po herbicidu Roundup z aktivno snovjo glifosat in po patentiranih nanj odpornih semenih, prejela pismo nemškega Bayerja o nameri za prevzem. Pobudo so z gnusom zavrnili, češ da je prenizka. Zvrstilo se je nekaj taktiziranja in po treh zvišanjih cene so se jeseni ujeli. Končna cena je bila 44 odstotkov nad borzno ob začetku namere, prevzemnik naj bi plačal 66 milijard dolarjev za celotni kapital in prevzem dolga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vpis lastništva podjetij v register

Avtor ni naveden, 6.6.2019

Pranje denarja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21-22/2019Podjetja morajo po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1) prijaviti podatke o svojem dejanskem lastniku v Register dejanskih lastnikov (RDL). Finančna uprava RS (FURS) sporoča, v kolikor tega še niso storili, bodo do sredine junija prejeli poziv v eDavkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Nekatera odprta vprašanja Zakona o poslovni skrivnosti

Kristijan Anton Kontarščak, 23.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan-Anton Kontarščak, Pravna praksa, 20/2019Dne 20. aprila 2019 je začel veljati Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki ureja področje poslovne skrivnosti, pravila določitve in varstva poslovne skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. S tem zakonom se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju Direktiva). Z uveljavitvijo nove ureditve je prenehala veljati ureditev varstva poslovnih skrivnosti v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Poenostavljena prisilna poravnava in izvršitev slovenske sodne odločbe v Avstriji

dr. Jorg Sladič, 16.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 19/2019V avstrijski strokovni literaturi je bil marca 2019 objavljen sklep avstrijskega Vrhovnega sodišča v zadevi 3 Ob 30/18k z dne 27. junija 2018. Poleg tematike, ki se nanaša na razmerje med pravnimi sredstvi, s katerimi se izpodbija priznanje tuje sodne odločbe, in pravnimi sredstvi v izvršilnem postopku, je poseben pomen te odločbe tudi v obravnavanju slovenskih izvršljivih dajatvenih odločb. Šlo je za izvršitev pravnomočnega slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Sklepi o denarni politiki

Avtor ni naveden, 18.4.2019

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma ?0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez konec leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2 %, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

FURS ugotavlja številne zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

Avtor ni naveden, 18.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pojem "uporaba vozila" po prvem odstavku 3. člena Direktive 2009/103/ES in ZOZP - viličar

Avtor ni naveden, 11.4.2019

ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2019Glede vozila, ki se uporablja kot prometno sredstvo in kot delovni stroj, je treba ugotoviti, ali se je v trenutku nesreče, v kateri je bilo udeleženo, uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je tako, taka uporaba lahko spada pod pojem "uporaba vozila" v smislu ZOZP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Z oblakov na zemljo

dr. Anže Burger, 4.4.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 14/2019Konec marca je Statistični urad RS (SURS) objavil podatek, da so cene nepremičnin v letu 2018 poletele v nebo: zvišale so se kar za 18,2 odstotka. Po podatkih britanske nepremičninske agencije Frank Knight nas to uvršča na neslavno prvo mesto na svetu. Nepremičnine so danes za šest odstotkov dražje od predkriznega balona leta 2008 in za 38 odstotkov dražje od kriznega dna leta 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Postopno umirjanje gospodarske rasti

Urša Ravnikar Šurk, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2019Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved glede rasti BDP za leto 2019 znižal s 3,7 odstotka, kakor jo je napovedal prejšnjo jesen, na 3,4 odstotka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Ničnost letnega poročila - oblikovanje dolgoročnih rezervacij

Avtor ni naveden, 28.3.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2019Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Franšizing v EU - regulatorni izzivi

dr. Andrej Friedl, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 13/2019Ob obsežni literaturi, ki teoretično pojasnjuje ekonomske in pravne vidike pogodbe o franšizingu, je manj raziskano njegovo praktično delovanje v EU, ki po ekonomskih učinkih znatno zaostaja v primerjavi s franšizingom v ZDA in Avstraliji. Evropski parlament je leta 2013 ob razpravi o Evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor pozdravil franšizing kot poslovni model, vendar tudi opozoril, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih za franšizije nepošteni. Odbor Evropskega parlamenta (EP) za notranji trg in varstvo potrošnikov je naročil dve raziskavi o delovanju franšizinga v EU in povezanih regulatornih izzivih. Obe ugotavljata težave, ki naj bi izhajale iz neuravnoteženega razmerja med franšizorji in franšiziji, nedelovanja samoregulacije, različne uporabe Uredbe 330/2010 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, različnih nacionalnih pravnih okvirov idr., kar naj bi prispevalo k razvoju nepoštenih poslovnih praks. Odprlo se je vprašanje, ali je treba samoregulacijo pogodbe o franšizingu kot avtonomnem proizvodu moderne poslovne prakse dopolniti in kako: celovito, deloma, zakonodajno ali z mehkim pravom. Evropski parlament je septembra 2017 skoraj soglasno sprejel Resolucijo o franšizingu v maloprodajnem sektorju in predlagal Komisiji vrsto ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Boljša gospodarska slika za Slovenijo

Urša Ravnikar Šurk, 7.3.2019

GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 9-10/2019Bruto domači proizvod se je v primerjavi z lanskim letom zvišal za 4,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2017, še vedno pa malenkost več od napovedi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 95 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2371)

Leto objave

2019(46) 2018(68) 2017(64) 2016(63)
2015(61) 2014(73) 2013(70) 2012(79)
2011(103) 2010(72) 2009(108) 2008(112)
2007(157) 2006(138) 2005(78) 2004(72)
2003(75) 2002(70) 2001(79) 2000(71)
1999(85) 1998(108) 1997(109) 1996(88)
1995(84) 1994(35) 1993(62) 1992(61)
1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov