O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 97
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2416)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prenos podjetja v nahrbtniku čez mejo v Avstrijo - nadaljevanje in novosti

dr. Maria Škof, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davek od dohodka pravnih oseb

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 11/2020V Pravni praksi sem poročala o nameravanem prenosu sedeža kapitalske družbe Grilc Vouk Škof d.o.o. iz Slovenije v Avstrijo in preoblikovanju v avstrijsko družbo z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung), torej Grilc Vouk Škof GmbH. Gre za prvi primer prenosa kapitalske družbe iz Slovenije v Avstrijo. Družba je imela pred prenosom sedež v Ljubljani. Sedež se je prenesel v Celovec, kjer je bila družba vpisana v avstrijski sodni register (Firmenbuch) kot Grilc Vouk Škof GmbH.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Varstvo kupcev stanovanj - pogodbena kazen - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je neločljivo vezana na pogodbeno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Zadržano izvrševanje ZPSVIKOB

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Banke in hranilnice, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Ur. l. RS, št. 72/19).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ministrstvo ne bo več mediator pri posojilih v CHF

Urša Ravnikar Šurk, 20.2.2020

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2020Ministrstvo za finance je sporočilo, da ne bo več mediator pri poskusu reševanja problematike posojil v švicarskih frankih (CHF), potem ko je Državni zbor jeseni zavrnil predlog zakona za konverzijo posojil, ki ga je predlagal Državni svet. Ministrstvo je ugotovilo, da sporazuma ni mogoče doseči. Na ministrstvu so dodali, da sami ne nameravajo pripravljati zakona, ker menijo, da sta sporazum ali sodna pot ustreznejši način reševanja spora. Če bo predlog zakona ponovno vložen, mu ne bodo nasprotovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Osebni stečaj in neplačana preživnina

Špela Peršl, 20.2.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Špela Peršl, Pravna praksa, 7/2020Z zunajzakonskim partnerjem, s katerim imava enega mladoletnega otroka, sva se pred leti razšla. Sklenila sva sodno poravnavo, s katero se je zavezal, da bo plačeval preživnino za mladoletnega otroka. Preživnine ni plačal že od septembra 2019. Ko sem mu rekla, da bom vložila predlog za izvršbo, mi je odgovoril, da bo šel v osebni stečaj, saj je zadolžen. • Kako naj izterjam neplačano preživnino in ali osebni stečaj vpliva na izplačilo preživnine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Odškodnina za izgubljeni zaslužek in renta - bodoča škoda - zastaranje - valorizacija zavarovalne vsote - plačilo akontacije dohodnine

Avtor ni naveden, 30.1.2020

Obligacije, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2020Sodba II Ips 61/2019, 21. november 2019 (Višje sodišče v Celju, sodba Cp 403/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.61.2019 ZOZP - drugi odstavek 19. člena ZOR - 389. člen Iz obrazložitve ... S sklepom II DoR 438/2018 z dne 24. januarja 2019 je Vrhovno sodišče dopustilo re
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Revizijska kontrola poslovanja

Sonja Strle, 19.12.2019

Revizija, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obdelave osebnih podatkov ob izvedbi revizijske kontrole poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kako zagnati gospodarsko rast?

dr. Anže Burger, 12.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 48/2019V novembrski kolumni sem pokazal, da so trenutne nizke obrestne mere v veliki meri posledica nižjih trendnih stopenj gospodarske rasti in da so razvite države z ukrepi povečevanja javnega dolga, javnofinančnih izdatkov in davkov zgolj začasno uspele kompenzirati primanjkljaj agregatnih investicij. Problem nizke rasti produktivnosti ostaja: stopnja rasti realnega BDP na uro efektivnega dela se je v EU-15 znižala s 4,7 odstotka na leto v razdobju 1950-1972 na 2,0 odstotka med letoma 1972 in 2005 ter na borih 0,8 odstotka v obdobju 2005-2017. Kateri so glavni vzroki za sekularno stagnacijo in kako jih nasloviti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Razmišljanje o prihodnosti

Primož Cencelj, 5.12.2019

Banka Slovenije, Banke in hranilnice

Primož Cencelj, Pravna praksa, 47/2019Radovednost me ves čas vleče v raziskovanje tistega dela ledene gore, ki je pod površjem. Razumljivo je, da se tam stvari bistveno slabše vidijo, kaj šele razumejo. Toda dodana vrednost se ustvarja ravno z logično interpretacijo dejstev in dobrimi analizami stanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Prenehanje izločitvene pravice zaradi zamujenega roka za vložitev tožbe

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Ker so pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, velja enak zaključek tudi za izločitveno pravico, ki omogoča varstvo navedenih položajev v primeru postopka insolventnosti. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Zakonodajalec bi tako lahko zamudo roka za ustrezno uveljavljanje izločitvene pravice v pravdi določil le kot predpostavko za dovoljenost prodaje. Izločitvena pravica v tem primeru ne bi prenehala, upniki pa bi jo, enako kot v primeru, ko izločitvene pravice sploh ne prijavijo, izgubili šele, ko bi upravitelj prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Pravna posledica prenehanja izločitvene pravice torej ni nujen ukrep za zagotovitev cilja hitrosti postopka. Ker ukrep ni nujen za doseganje zasledovanega cilja, pomeni izpodbijana zakonska ureditev prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je Christine Lagarde srečala Marxa in koga še lahko

Črt Jakhel, 28.11.2019

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 46/2019Christine Lagarde, nova šefica Evropske centralne banke (ECB), je ob prevzemu funkcije povedala: boljše je imeti službo kot veliko prihraniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora po ZGD-1 skozi sodno prakso

Lampret Leonardo Rok, Neffat Domen, 21.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 45/2019V zadnjih desetih letih je nastala zanimiva sodna praksa o odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja in nadzora. Med drugim je vpeljala in vsebinsko napolnila podlago iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) s pravilom poslovne (podjetniške) presoje (ang. business judgment rule). Predstavljava nekatere sodne odločitve, ki zlasti z vidika poslovne presoje ključno prispevajo k razumevanju odškodninske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ter razvoju sodne prakse na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Zlorabe - povod za prenovo insolvenčne zakonodaje

Urša Ravnikar Šurk, 21.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 45/2019Komisija DZ za nadzor javnih funkcij od Ministrstva za pravosodje zahteva, da v roku treh mesecev v parlament posreduje novelo insolvenčnega zakona. Glavni povod za prenovo je preprečitev nadaljnjih zlorab v postopkih poenostavljenih prisilnih poravnav. Zakonske določbe, ki so krive za zlorabe, so rezultat dela nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek, nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča in zunanjih sodelavcev. Komisija je Ministrstvu za pravosodje predlagala oblikovanje posebnega sodišča za insolvenčne postopke in revizije spornih primerov, pri kateri so bili ugotovljeni sumi zlorabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Obvezno zavarovanje v prometu - transportno vozilo na železniškem vagonu -- pojma prometne nesreče in uporabe vozila

Avtor ni naveden, 21.11.2019

ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2019Sodba II Ips 150/2018, 8. avgust 2019 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1593/2017) ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.150.2018 ZOZP - 1., 1.a, 2., 15. in 26. člen Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri up
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Anže Burger, 14.11.2019

Obresti in obrestna mera

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 97 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2416)

Leto objave

2020(12) 2019(79) 2018(68) 2017(64)
2016(63) 2015(61) 2014(73) 2013(70)
2012(79) 2011(103) 2010(72) 2009(108)
2008(112) 2007(157) 2006(138) 2005(78)
2004(72) 2003(75) 2002(70) 2001(79)
2000(71) 1999(85) 1998(108) 1997(109)
1996(88) 1995(84) 1994(35) 1993(62)
1992(61) 1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov