O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

dr. Jurij Toplak, 26.4.2012

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 16-17/2012Dvanajst let bo minilo od ustavne spremembe, po kateri morajo volivci dobiti "odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". V Državnem zboru so bili poraženi vsi dosedanji poskusi spremembe volilnega sistema, vedno pa je bil predlagan sistem list z enim preferenčnim glasom. Stroka je naklonjena tudi sistemu enega prenosljivega glasu (ang. Single-Transferable-Vote - STV), za katerega pa v javnosti še ni posluha, saj naj bi bil prezapleten. V tem članku predstavljam v Sloveniji manj znan, a zelo preprost volilni sistem, ki omogoča široke možnosti vpliva volivcev na poimensko sestavo parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

S "supervarčevalnim" zakonom nad socialno državo

dr. Katarina Šoltes, 26.4.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Uprava

dr. Katarina Šoltes, Pravna praksa, 16-17/2012Kafka v Procesu znameniti dialog med jetniškim kaplanom in K. sklene takole: "Ne," je rekel duhovnik, "ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno." "Žalostna misel," je rekel K. "S tem postane laž svetovni red." Nenehno poslušamo mantro, da moramo imeti "varčevalne" ukrepe za nujne, ker da sploh nimamo drugih alternativ. Čeprav v resnici niti ne vemo, ali so ti sploh primerni za izhod iz krize, o čemer dvomijo številni ugledni strokovnjaki, in čeprav v resnici vsi vemo, da bodo ti ukrepi zmanjšali ekonomske, socialne in kulturne pravice ter postopoma izvotlili socialno državo. Grčija je žalosten primer take prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Večina starejših zadev rešena

Irena Vovk, 26.4.2012

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012"V preteklih dveh letih smo z raznimi notranjimi ukrepi poskušali po eni strani pospešiti naše delovanje, da stranke ne bi čakale preveč časa, in po drugi strani več časa nameniti tistim zadevam, ki so po našem mnenju pomembnejše. Menim, da smo s temi ukrepi prišli do plafona," je 23. aprila na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2011, dejal predsednik sodišča dr. Ernest Petrič in nadaljeval, da je v Državnem zboru še vedno pobuda predsednika države za spremembo Ustave, v skladu s katero bi se lahko Ustavno sodišče osredotočilo na pomembnejša ustavnopravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Težave pri urejanju zdravstvenega zavarovanja mladoletni osebi

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012Na Varuha se je obrnil center za socialno delo (CSD) in ga zaprosil za pomoč pri urejanju zdravstvenega zavarovanja za mladoletno osebo. Po navedbah CSD je imela mati mladoletne osebe dovoljenje za začasno bivanje v Republiki Sloveniji. Mladoletna oseba je bila zavarovana po očetu, ki je slovenski državljan in je imel samostojno dejavnost, vendar je zaradi hude nesreče in s tem povezanih zdravstvenih težav moral prenehati opravljati dejavnost. Ker oče ni bil več sposoben plačevati zdravstvenega zavarovanja, je tudi mladoletna oseba, ki se je sicer redno šolala, ostala brez zavarovanja. CSD ni vedel, kako ravnati, zato se je po pomoč obrnil na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Kaj je narobe z "zlatim pravilom"?

dr. Jože Mencinger, 19.4.2012

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 15/2012Z "zlatim pravilom" naj bi uresničili "zgodovinsko" Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Pogodba je pravi biser baročno-birokratskega leporečja, a to še ne pomeni, da ni škodljiva. Proti vgrajevanju govorijo ekonomska teorija, nastanek javnega dolga, zdajšnje razmere in posledice njegove dejanske uveljavitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Družinski zakonik je padel, vprašanja ostajajo

Boštjan Vernik Šetinc, 12.4.2012

Človekove pravice

Boštjan Vernik-Šetinc, Pravna praksa, 14/2012Obžalujem, da so bila v referendumski razpravi krepko zanemarjena nekatera pravna dejstva in spoznanja o prepovedi diskriminacije. Zlasti pri najhujši nevralgični točki razprave: (ne)vključevanju urejanja razmerij istospolno usmerjenih oseb v Družinski zakonik (DZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Sklepanje kolektivnih pogodb za javni sektor

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ustavno sodišče, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in 2. člen Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na navedene določbe, so v neskladju z Ustavo. Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh letih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja se uporabljajo prvi do deseti odstavek 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Državni svet RS - še vedno (ne)potreben ustavni organ?

dr. Miloš Senčur, 12.4.2012

Ustavno sodišče

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 14/2012"Drugače kot s prvim domom, ki kot predstavniško telo ni sporen, saj brez njega ne gre, je z drugim domom, ki je le dopolnilo prvega, dodatna komplikacija sistema in strošek, nekaj, kar vlada in prvi dom ne marata, predvsem pa je brez njega mogoče shajati." S temi besedami lahko pojasnimo tudi današnje razpoloženje do Državnega sveta RS in aktualna prizadevanja nekaterih političnih strank v zvezi z njegovo nadaljnjo usodo. Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta se je namreč (vnovič) znašel v kolesju argumentov za njegovo ukinitev in proti njej, ki se za zdaj odvija pretežno le na ravni političnih strank, manj pa v strokovni javnosti. Zato bi bilo spodobno in prav, da je vključena tudi slednja, saj gre navsezadnje za ustavno kategorijo in enega od temeljev državne ureditve. Na kratko bom prikazal stališča teorije v zvezi z dvodomno strukturo parlamenta ter vlogo in položaj Državnega sveta v sistemu delitve oblasti, kar naj bi vsaj deloma pripomoglo k treznejšemu premisleku glede hitrih političnih odločitev o vprašanjih, ki so ustavna vsebina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Bo zdaj varovanje prireditev v diskotekah boljše?

Vida Kokalj, 12.4.2012

Vida Kokalj, Pravna praksa, 14/2012Imetniki licenc za varovanje javnih zbiranj so morali do 24. marca letos pridobiti posebno licenco za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti, ki so jo do zdaj opravljali na podlagi licence za varovanje javnih zbiranj. Posledično pa so morali tudi vsi organizatorji prireditev, če prej opredeljene prireditve organizirajo v gostinskem lokalu ali v okviru dejavnosti za prosti čas, do istega datuma zagotoviti vzdrževanje reda s sklenitvijo pogodbe z imetnikom licence prav za tako varovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Veliki zaostanki na MOP pri obravnavah pobud, vezanih na rabo vode

Avtor ni naveden, 5.4.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2012Varuh je bil iz različnih virov obveščen o velikih zaostankih na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri obravnavi pobud za izdajo koncesijskega akta za male hidroelektrarne, zato je to problematiko začel obravnavati na lastno pobudo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Ustavnopravno nedorečeno javno izražanje o javnem izražanju

dr. Andraž Teršek, 5.4.2012

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2012Javne razprave (tako tistih bolj, kot tistih - in okrog tega ne gre slepomišiti - manj prepričljivih razpravljavcev) o pomenu "sovražnega govora" kot (ustavno)pravnega koncepta ne pojenjajo. Vrstijo se javni prikazi razumevanja tega koncepta s strani različnih posameznikov, tako ali drugače organiziranih skupin ljudi in nosilcev javnih funkcij. Poudarjajo "družbeno nevarnost" govora, ki ga opisujejo kot "sovražnega". Predvsem pa govorci pred javnostjo predlagajo tako in drugačno, v vsakem primeru pa "strožjo kaznovalno politiko" kot najprimernejši ukrep za nadzor in zajezitev te družbene nevarnosti. Prav ideja o "pogostejšem in strožjem kaznovanju" tistih ljudi, ki naj bi domnevno (!) pri svojem javnem izražanju prestopili mejo (ustavno)pravno dovoljenega in že storili "dejanje sovražnega govora", je najpogostejši predlog javnih razpravljavcev o tem, kako pravno pravilno, politično korektno, predvsem pa učinkovito zaščititi posameznike, skupine in celotno družbo pred "sovražnim govorom". Pri tem je več kot očitno, da se "sovražni govor" kot tak razume kot nekaj, kar je že samo po sebi družbeno škodljivo, in zato zahteva kaznovalni odziv.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(15)

Leto objave

< Vsi 2012 April

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE

Avtorji

A BCĆČDĐEFGHIJK LM NOPQRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov