O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 97
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2415)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

To ne moti velikega duha

dr. Katarina Zajc, 23.7.2020

Višje in visoko šolstvo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 29-30/2020Že nekaj mesecev od bežnih in bližnjih znancev poslušam, kako mi je bilo dobro ta semester, ko smo imeli karanteno, ko nam profesorjem ni bilo treba delati oziroma smo delali precej manj. Seveda sem to "izvedela" tudi v časopisu od uglednega kolumnista, ki je zapisal, da namesto nas profesorjev predavajo asistenti. Čeprav se me še vedno drži rek iz ene meni najljubših knjig Bratec in Kljukec s strehe, ki jo je napisala Astrid Lindgren, v kateri je Kljukec vedno odvrnil: "To ne moti velikega duha," kadar ga je kdo spravil s tira, pa ne morem prezreti zaničevanja in omalovaževanja mojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Boj za pravno znanost

mag. Martin Jančar, 23.7.2020

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 29-30/2020Recenzija obravnava delo nemškega pravnika Hermanna Kantorowitza, ki ga je pod psevdonimom Gnaeus Flavius objavil v Heidelbergu leta 1906. Gre za delo, ki je tesno povezano z gibanjem za svobodno pravo, katerega predstavniki so - poleg Kantorowitza - Ernst Stampe, Fritz Berolzheimer in Ernst oziroma Samuel Fuchs, ki so delovali na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter prvem desetletju 20. stoletja, čeprav je v povezavi s svobodnim pravom bolj poznan Eugen Erlich. Delo je bolj kot poglobljena znanstvena razprava poziv, da se odvrne od pozitivističnega in formalističnega razumevanja prava in - povezano s tem - pravne znanosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Še nekaj besednih dvojic

dr. Nataša Hribar, 23.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2020Tudi ta teden si bomo za začetek ogledali nekaj zgledov rabe in nato razmislili, kateri od označenih izrazov je v posameznem primeru najustreznejši in zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Dokumenti iz tožilskih in (kazenskih) sodnih spisov niso informacije javnega značaja

Katarina Klepec, 16.7.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Katarina Klepec, Pravna praksa, 28/2020Vrhovno sodišče je v zadevi, povezani z dostopom do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov, odločilo, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. S to precedenčno odločitvijo je Vrhovno sodišče vzpostavilo nadaljnji razvoj sodne prakse glede vprašanja razmerja med ZDIJZ in področno zakonodajo, ki ureja dostop do spisov in ki je bilo v zadnjem desetletju pogosto predmet (upravnih) sporov, ter ga na načelni ravni tudi dokončno rešilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Glagolski vid

dr. Nataša Hribar, 16.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2020Tudi v tokratnem jezikovnem kotičku se bomo za začetek spopadli s konkretnimi zgledi iz vsakdanje rabe. Oglejte si spodnji povedi in razmislite, ali sta označena glagola v njih uporabljena v ustrezni obliki ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Monografija o zavarovalnem pravu

Karmen Lutman, 16.7.2020

Kultura in umetnost

Karmen Lutman, Pravna praksa, 28/2020Le redko se zgodi, da se na domači knjižni polici kot novost znajde knjiga s področja zavarovalnega prava. Še toliko redkeje, če gre za sistemsko in celovito obravnavo te obsežne, a izjemno dinamične pravne panoge. Prav zato je monografija Pravo osiguranja - Sistem, Knjiga I profesorice Nataše Petrović Tomić s Pravne fakultete Univerze v Beogradu dragocena pridobitev za pravno znanost in stroko v Srbiji in širše. To impresivno delo, napisano v latinici, ki obsega 799 strani ter 2644 sprotnih opomb, v katerih je citiran bogat nabor literature v sedmih jezikih, je odraz avtoričine velike predanosti zavarovalnemu pravu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Knjiga enciklopedičnih razsežnosti in pretanjenega občutka za sistematično in razumljivo podajanje snovi v ospredje postavlja srbsko zavarovalno pravo, ki ga avtorica umesti v primerjalnopravni kontekst. S poglobljeno obravnavo širokega spektra institutov zavarovalnega prava vsekakor potrjuje spremno besedo akad. prof. Vasiljevića, da gre za "knjigo, ki bralca ne pusti ravnodušnega, knjigo, ki budi uspavane in ohranja budne, predvsem pa za delo, ki je bilo napisano zato, ker ga potrebujemo, ne pa da bi bilo samo sebi namen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 16.7.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020PP, št. 8/96, 18. april 1996, str. 41
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Platonem non accepit nobilem philosophia, sed fecit

Janez Kranjc, 16.7.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28/2020Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 5, 44, 3). Slovensko bi se glasila: Platona filozofija ni sprejela, marveč naredila plemenitega. Seneka v pismu razpravlja o plemenitem poreklu. Luciliju, ki mu je napisal, da je po svojem družbenem poreklu neznaten, odvrne, da če je na filozofiji kaj dobrega, je to, da ne gleda na rodovnik. Če gledamo na sam začetek, so vsi ljudje od bogov. Lucilija potolaži, da je s svojo marljivostjo postal vitez. Ta pot je, kot pravi, mnogim zaprta. Tudi senator ne more postati vsak. Celo pri tistih, ki bodo morali prenašati nevarnosti in napore vojaškega življenja, je usoda izbirčna. Žlahtno mišljenje pa je odprto vsakomur in v tem pogledu lahko vsak postane plemenit. Filozofija nikogar ne izbira ali zavrača. Njena luč sveti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

S tujih knjižnih polic

Primož Jamšek, 16.7.2020

Kultura in umetnost

Primož Jamšek, Pravna praksa, 28/2020 Supreme Inequality: The Supreme Court's Fifty-Year Battle for a More Unjust America (Skrajna neenakost: Petdesetletna bitka Vrhovnega sodišča za bolj nepravično Ameriko) Adam Cohen (Penguin Press, februar 2020, 448
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Število rešenih pomembnejših zadev na sodnika v letih 2018 in 2019

Avtor ni naveden, 16.7.2020

STATISTIKA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020Primerjava let 2018 in 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020PP, št. 5/96, 7. marec 1996, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Dostop do informacij javnega značaja - vpogled v sodni spis - (pred)kazenski postopek

Avtor ni naveden, 9.7.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V konkretnem sporu se zato ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z uvodnimi pojasnili mag. Nine Scortegagna Kavčnik

Primož Rataj, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Primož Rataj, Pravna praksa, 26-27/2020Recenzirano delo je sestavljeno iz dveh delov, natančneje iz uvodnih pojasnil mag. Nine Scortegagna Kavčnik in neuradnega prečiščenega besedila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) po šestih spremembah in enem popravku zakona. Čeprav sta za prihodnje uporabnike pomembna oba dela, je neuradno prečiščeno besedilo manjšega pomena, saj je dostopno vsakomur na spletu prek pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije in drugih informacijskih virov, ki jih uporabljajo (pravni) strokovnjaki (npr. spletni portal IUS-INFO itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Besedne dvojnice

dr. Nataša Hribar, 9.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26-27/2020Prvi poletni kotiček začenjam z besedilnimi zgledi. V njih so določena poimenovanja zapisana z dvema izrazom. Premislite, kateri izraz v skupini se vam zdi v danem kontekstu primernejši, svojo odločitev pa poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Sedem komentarjev

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Sedem komentarjev Vir: uredniški izbor javno dostopnih (nezaklenjenih) avtorskih kolumen in komentarjev s slovenskih spletnih strani
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pridevnik "ugleden"

dr. Matjaž Ambrož, 9.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26-27/2020Vselej zastrižem z ušesi, kadar o kom pravijo, da je "ugleden". Pri rabi tega pridevnika nekateri napravijo še korak naprej in ga stopnjujejo vse tja do presežnika ("eden najuglednejših"). Omenjeni pridevnik se mi zdi sumljiv. Že leta potrpežljivo čakam na priložnost in forum, da se o njem pogovorimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uroš Jurišič ni športnik

Uroš Cerar Žugelj, 18.6.2020

Šport in organizacije

Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 24-25/2020Mešane borilne veščine (ang. mixed martial arts, v nadaljevanju: MMA) v zadnjem času postajajo vse bolj globalno priljubljene. Zaradi intenzitete in pogostosti obraznih in telesnih poškodb, ki jih borci (tekmovalci) pogosto zadajo drug drugemu, se marsikomu lahko zdijo primitivne, preveč agresivne ali celo krute, nehumane. Dejstvo pa je, da so fizični kontakti in poškodbe neločljiv del športa, pri čemer v številnih športnih panogah testiranje meja človeške zmogljivosti privede do resnih posledic za športnikovo zdravje in življenje. A ne glede na število nesreč skakalcev v vodo, dirkačev, plezalcev ipd. so njihove športne discipline obravnavane kot "adrenalinske", ne pa kot "nehumane", kot to velja za MMA. Od tu naprej bi obravnavanje "nehumanega" v športu prepustil komu drugemu, saj to ni namen tega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Posvetovanja z zdravniki in (s) farmacevti

dr. Nataša Hribar, 18.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2020Verjetno ga ni med vami, ki še ni slišal tiste znane "Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom". In zagotovo vas je kar nekaj, ki ste že naleteli na debate o tem, ali je treba pred drugi del priredne zveze, torej pred besedo farmacevtom, postaviti predlog ali ne. Nekateri bodo odgovorili z "ja, seveda, saj stoji pred besedo zdravnik predlog z, beseda farmacevt pa zahteva predlog s"; drugi pa bodo vztrajali pri tem, da sta z in s zgolj dve različici istega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Sara Bagari, 18.6.2020

Kultura in umetnost, Delovna razmerja

Sara Bagari, Pravna praksa, 24-25/2020V trenutnih razmerah lahko o odpovedih pogodbe o zaposlitvi beremo vsak dan. Pričakovati je, da se bo število odpuščenih delavcev v prihodnje še povečevalo, učinki epidemije covid-19 na trg dela pa bodo daljnosežni. To kaže na relevantnost recenzirane knjige Prenehanje pogodbe o zaposlitvi avtorice dr. Nane Weber. Knjiga združuje vprašanja in odgovore, ki se v praksi pojavljajo glede enega najpomembnejših institutov delovnega prava - prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Se na nekaj osredinjamo ali osredotočamo?

dr. Nataša Hribar, 11.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2020Tokrat si bomo ogledali dva glagola, ki ju v vsakdanjem življenju srečujemo zelo pogosto, najpogosteje v publicistiki, pa tudi v strokovnih besedilih. Za začetek vam ponujam nekaj zgledov uporabe naslovnih dveh glagolov v pravnih in publicističnih besedilih:
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Pravni vidiki upravljanja z gorsko-kolesarskimi progami

Jan Žičkar, 11.6.2020

Šport in organizacije

Jan Žičkar, Pravna praksa, 23/2020Gorsko kolesarjenje v zadnjem času doživlja razcvet predvsem zaradi razvoja polnovzmetenih in električnih koles, kar je množico gorskih kolesarjev občutno povečalo. Po nekaterih ocenah je v Evropi okrog 18,6 milijona gorskih kolesarjev, zaradi česar ima ta oblika rekreacije vse večji gospodarski in turistični pomen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Sodnik, literatura in pravo

dr. Jože Ruparčič, 11.6.2020

Kultura in umetnost, Sodišča

dr. Jože Ruparčič, Pravna praksa, 23/2020Presečišče prava in literature obstaja v uporabi jezika in osrednji povezanosti s pomenom in razumevanjem besedila. Tudi zakonodaja ni omejena na suhoparna dejstva in analize - vsebuje naracijo in norme. Zakoni izhajajo iz življenjskih zgodb in črpajo pomen iz besed: to velja tako v prozi, pesnitvi kot v ustavi ali zakonu. Richard Posner ugotavlja, da nas študij literature uči razumeti naravo sodnih mnenj in nam tako omogoča dvig kakovosti sodnih pisanj. Pravo in literatura sta namreč na zanimiv način povezana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Praktični in teoretični vidik športnega prava - in memoriam dr. Janez Kocijančič

dr. Marko Ilešič, 11.6.2020

Šport in organizacije

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 23/2020Že desetletja, vse odkar je (dokaj pozno) prodrlo spoznanje, da poudarjanje avtonomije športa ne pomeni, da so dogajanja v športu imuna na pravni red, nacionalni ali mednarodni, se krešejo kopja glede obstoja športnega prava. Razprave so raznovrstne, včasih tudi precej vroče ali pa take, da spominjajo na dialog gluhih. Zdi se, da je razlog za razhajanja predvsem v različnih pristopih razpravljalcev. Zelo poenostavljeno bi lahko razdelili stališča na (bolj) teoretično obarvana in na (bolj) praktično usmerjena. Gotovo je za pravnega teoretika, zlasti tistega, ki se ukvarja s splošno teorijo prava in njegovo sistematiko, posebej težaven izziv, kako najti pri pravnih pravilih, ki urejajo (tudi) športna razmerja, tiste kriterije, ki so običajni in uveljavljeni za razvrščanje pravnih panog. Po drugi strani imajo prav tisti pravni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da so pravna razmerja v športu sicer zelo raznovrstna, vendar jih povezuje dejstvo, da so tako specifična, da zahtevajo tudi specifično obravnavo. Vsem pristopom je skupno eno: da so pravna razmerja v športu tako posebna in pogosto samosvoja, da jih je vredno proučevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Odstiranje zakulisja ESČP

dr. Andraž Zidar, 11.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 23/2020Slovenska pravna literatura je bogatejša za izredno zanimivo knjigo profesorja Boštjana M. Zupančiča o Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Njen podnaslov "kritična retrospektiva" razkrije, da to ni še ena izmed običajnih doktrinarnih knjig, ki dokaj suhoparno predstavijo judikaturo tega sodišča. Nasprotno, gre za knjigo, ki bralcu odstira zakulisje najbolj znanega mednarodnega sodišča, hkrati pa njegovemu delovanju nameni kar nekaj kritičnih misli. Avtorjev dolgoletni sodniški staž (18 let), ki mu daje status dejanskega doyena ESČP, daje tem mislim posebno težo. Ni odveč poudariti, da je avtor več let predsedoval tretji senatni sekciji (t. i. malemu senatu) in s tem na svojstven način sousmerjal ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Svežnji zakonov in zelene luči

dr. Albin Igličar, 11.6.2020

Državni zbor in državni svet, JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 23/2020V zadnjem času, zlasti v času koronakrize, vse pogosteje v medijih slišimo in beremo o svežnjih zakonov, o paketih zakonov, ki dobivajo zeleno luč v vladi, ki da sprejema zakone. Poleg strokovno korektnih, v pravni praksi in v pravni doktrini ustaljenih pojmov se javnosti vsiljuje nek nejasen in nedoločen sklop "pravnih izrazov", ki to seveda niso.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 97 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2415)

Leto objave

2020(102) 2019(158) 2018(146) 2017(90)
2016(82) 2015(84) 2014(90) 2013(107)
2012(98) 2011(95) 2010(121) 2009(113)
2008(105) 2007(128) 2006(147) 2005(111)
2004(93) 2003(101) 2002(55) 2001(71)
2000(73) 1999(35) 1998(20) 1997(34)
1996(26) 1995(37) 1994(22) 1993(22)
1992(23) 1991(26)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.3. ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE 7.6. STATISTIKA

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov