O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 325
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8116)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - izločitev sodnika

Avtor ni naveden, 18.7.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti preiskovalni ukrepi niso odrejeni, slučajno in nenadejano ujame v izvajanje ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, od situacij, ko se prikriti ukrepi z uporabo odredb, izdanih zoper druge osebe, osredotočeno izvajajo tudi zoper osebo, ki sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila odredba izdana. Na podlagi bolj kritične presoje spisovnega gradiva bi se v konkretni zadevi utegnilo izkazati, da so policisti brez ustrezne odobritve odredbodajalca v neki točki de facto sami razširili subjektivni domet sicer zakonitih odredb, izdanih zoper druge obsojence, na M. M. - s takim ravnanjem bi bilo poseženo v bistvo zahteve po predhodni kontroli teh ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Avtorskopravni vidiki poskusov digitalizacije univerzalnega knjižnega fundusa

Luka Novak, 18.7.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 28-29/2019Google je v letu 2004 - ko je bil še na ravni ponudnika spletnega brskalnika, ni pa še imel statusa "spletnega velikana" - predstavil projekt Google Print Library Project, danes znan pod imenom Google Books, ki sta si ga še kot študenta Univerze v Stanfordu leta 1996 zamislila ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Projekt naj bi zajel celotno zakladnico človeškega znanja, s tem da bi digitaliziral knjižni fundus, dostopen v velikih knjižnicah. Google je v ta namen sklenil dogovore z velikimi knjižničnimi akterji, kot so harvardska knjižnica, knjižnica Univerze v Michiganu, oxfordska knjižnica in newyorška javna knjižnica. Naznanil je, da namerava poskenirati 150 milijonov knjig, dostopnih v sodelujočih knjižnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Obravnava vlog procesno nesposobnih oseb v upravnem postopku

Tilen Majnik, 18.7.2019

Upravni postopek in upravne takse

Tilen Majnik, Pravna praksa, 28-29/2019V članku obravnavam zahteve, ki jih vložijo procesno nesposobne osebe, kako ta okoliščina vpliva na tek postopka in nekatere druge njegove institute, kot je npr. pravočasnost vloge. Opredeliti se nameravam do vprašanja, kako obravnavati vlogo procesno nesposobne osebe - npr. vlogo za otroške doklade, ki jo na center za socialno delo (CSD) vloži sedemletni otrok, ali vlogo osebe, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Izvršilno sodišče in presoja nepoštenosti pogojev

dr. Nana Weber, 18.7.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2019Sodišče Evropske unije je odločilo, da je slovenska zakonodaja, ki sodišču v postopku izvršbe na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (v nadaljevanju: notarski zapis), onemogoča presojo nepoštenosti pogojev (na predlog potrošnika - dolžnika ali po uradni dolžnosti) in na tej podlagi odloži izvršbo, v neskladju s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Odpoved najemne pogodbe in pravica do spoštovanja doma

dr. Nana Weber, 11.7.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2019Pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Ta presoja mora biti še posebej skrbna tedaj, ko posamezniku preti izselitev iz državnega oziroma neprofitnega najemnega stanovanja, pod pogojem da se je posameznik že v postopku pred sodišči skliceval na to pravico, je pred kratkim odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-619/17 z dne 14. februarja 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Pogodba o odvetniškem zastopanju - dogovor o višini nagrade

Avtor ni naveden, 11.7.2019

Odvetništvo in notariat, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2019Pogodba o odvetniškem zastopanju, s katero je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 odstotkov od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka in so bile z odločbo o denacionalizaciji vrnjene na ime upravičenke, ne nasprotuje 17. členu ZOdv in zato ne more biti nična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Seznam nekdanjih sošolcev za obletnico

Sonja Strle, 11.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Osnovno šolstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 27/2019Pobudnik je želel organizirati 50. obletnico končanja osnovne šole, vendar zaradi časovne oddaljenosti ni več razpolagal s podatki o sošolcih iz 8. razreda osnovne šole. Ker iskanih podatkov ni našel v zgodovinskem arhivu, se je obrnil na sedanjo ravnateljico, ki pa mu zaradi varstva osebnih podatkov ni želela posredovati seznama učencev iz njegovega razreda. Zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj pomislekov o predlaganih spremembah SPZ

Leon Recek, 11.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 27/2019Na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (EVA 2018-2030-0047, 18. junij 2019). Predlagane spremembe zajemajo več področij, predmet tega prispevka je upravljanje s solastnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Svoboda panorame in objava fotografije hiše

Sonja Strle, 4.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 26/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje, ali je časopisu dovoljeno objaviti fotografijo zasebne hiše, čeprav samo v križanki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Načelo formalne legalitete - izvršilni naslov na izpraznitev nepremičnine - solastnina

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine; dolžnik ne more materialnopravni pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 325 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8116)

Leto objave

2019(180) 2018(299) 2017(260) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(408) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov