O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 328
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8197)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Začasne odredbe - neustreznost roka za uvedbo glavnega postopka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019Kadar sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, Družinski zakonik (DZ) v 166. členu določa, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če postopek ni uveden v sedmih dneh, sodišče ustavi postopek, in če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Rok sedmih dni ni ustrezen, saj ni nujno, da bo sodišče sklep o izdani začasni odredbi odpravilo isti dan, kot ga je izdalo, po drugi strani pa to pravilo spreminja klasična pravila o teku rokov, ki tečejo od vročitve dalje. Ustavitev postopka in razveljavitev pravdnih dejanj pomeni, da lahko stranka sicer vloži nov predlog za izdajo začasne odredbe, vendar je to vprašljivo z vidika varstva največje otrokove koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zavarovanje nepremičnine - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje na "novo vrednost"

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza "nova" vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Posebna občutljivost pri obravnavanju nasilja nad starejšimi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Starejša pobudnica je Varuhu človekovih pravic (Varuh) sporočila, da je žrtev nasilja v družini. Sorodniki, s katerimi živi, naj bi jo večkrat fizično napadli in poškodovali, do nje naj bi bili tudi verbalno nasilni. Pobudnica se je obrnila tako na policijo kot tudi na pristojni center za socialno delo (CSD), kjer pa naj bi ji svetovali, da morajo to rešiti v družini s pogovorom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Postopek razveze zakonske zveze

Patricij Maček, 3.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 37/2019 "Potem ko smo izvedeli, da se prvak SNS Zmago Jelinčič in njegova žena Monika Zupanc Jelinčič po 16 letih zakona ločujeta, so zdaj kar iz stranke sporočili, da je Jelinčič vložil tožbo na razvezo, 'predvsem zaradi zaščite otrok'," je o postopku razveze zakonske
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Registracija delovnega časa preko mobilne aplikacije

Sonja Strle, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 37/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o registraciji delovnega časa preko mobilne aplikacije, ki beleži tudi lokacijske podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Neizpolnitev in nepravilna pogodbe - sprejem izpolnitve - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019Tožnik bi ob izročitvi vozila in nepopolne dokumentacije zanj lahko izbiral na eni strani med odklonitvijo izpolnitve in zahtevkom za izpolnitev pogodbe ter na drugi strani med sprejemom take (nepopolne) izpolnitve in uveljavljanjem jamčevalnih sankcij. Ker je izpolnitev sprejel in šele po več kot letu in pol začel odklanjati izpolnitev ter uveljavljati sankcije zaradi neizpolnitve, pri čemer je to storil celo že po tem, ko je s tožbo uveljavljal jamčevalne zahtevke za stvarne napake, bi bil njegov odstop od pogodbe v neskladju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), in sicer s tistim vidikom načela, ki ga ponazarja izrek "venire contra factum proprium".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prošnja za odlog kazni zapora in odločitev sodišča po dnevu začetka prestajanja kazni po pozivu

dr. Nana Weber, 3.10.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2019Dobil sem poziv na prestajanje kazni zapora, v katerem je navedeno, da se moram v zaporu oglasiti 30. septembra 2019. V pozivu tudi piše, da lahko dam prošnjo za odlog, če so podani zakonski razlogi, to prošnjo pa je treba dati v treh dneh od vročitve poziva. • Če sodišče o moji prošnji do dneva, ki je naveden v pozivu, ne bo odločilo, ali moram oditi na prestajanje zaporne kazni? • Če ne odidem, ali me bodo prisilno privedli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nepravilnosti v komunikaciji centra za socialno delo

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, skrbnica varovanca, ki je nameščen v socialno varstvenem zavodu v Sloveniji, pri čemer je opozorila na nepravilnosti v komunikaciji centra za socialno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Posebni pravni režimi stavbne pravice

Slađana Vrenčur, 3.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 37/2019Stavbno pravico je dopustno ustanoviti na različnih vrstah nepremičnin: na javnem dobru, zgodovinskih nepremičninah, že zgrajenih nepremičninah ipd. Pri ustanavljanju stavbne pravice je zato treba v mnogih primerih poleg Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upoštevati številne predpise, ki so v razmerju do SPZ lex specialis. Tudi med temi posebnimi predpisi je treba biti pozoren na razmerja splošnosti (lex generalis) in posebnosti (lex specialis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Otrokovo mnenje v družinski mediaciji

dr. Nana Weber, 3.10.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2019Družinski zakonik določa, da lahko mediator v mediacijo vključi tudi otroka, kar po moji oceni pomeni, da bo mediator pridobil mnenje otroka. • Ali se lahko otrokovo mnenje, pridobljeno v postopku mediacije, uporabi v nadaljnjem sodnem postopku, če je mediacija neuspešna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Če všečkate ali ne - pod Facebookovo lupo ste

Nika Skvarča, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 37/2019Piše se leto 2018. Zunaj je običajno, mrzlo, zimsko jutro. Sedete za ekran računalnika in najprej pregledate dnevne spletne novice. Med branjem novic se spomnite, da vam je zmanjkalo hrane za vašega Fifija. Odločite se, da boste za srečo psička žrtvovali še nadaljnjih deset minut delavnika in preko spletne strani naročili njegove priljubljene brikete. Odpre se vam spletna stran prodajalca. Pri tem se vam na spodnjem delu ekrana pojavi tisto nadležno obvestilo v zvezi z varstvom vaših osebnih podatkov. Seveda kliknete "Se strinjam" in nadaljujete z iskanjem tiste suhe hrane z okusom soške postrvi. Med pregledovanjem prehranskih artiklov opazite tudi tisti znani modri spletni vtičnik "Všeč mi je" z dvignjenim palcem vred, ki mu ne posvetite preveč pozornosti. Nič hudega sluteč opravite naročilo in zapustite spletno stran. Ker ste bili nenavadno hitri pri opravilu, vam je ostalo še nekaj minut za pregled Facebooka. Čudežno se vam na zidu profila prikazujejo psički in informacije o tegobah, ki jim pretijo zaradi bližajočega spomladanskega časa ter seveda priporočila za zdravo in poceni prehrano. Kako je to mogoče? Jah, cena obstoja "brezplačnega" družbenega omrežja je pač visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Omejitev pravic imetnika znamke - besedna znamka - figurativna znamka - označba storitve

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Predhodno svetovanje pri tožbi polnoletnega upravičenca do preživnine

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019Berem Družinski zakonik, ki določa, da je pred začetkom za varstvo koristi otroka treba opraviti predhodno svetovanje na centru za socialno delo, in če prav razumem, je treba zapisnik o predhodnem svetovanju predložiti sodišču. • Ali je predhodno svetovanje nujno tudi, kadar tožbo na zvišanje preživnine vloži polnoletni otrok?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pridobivanje kontaktnih podatkov prostovoljcev

Sonja Strle, 26.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 36/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o tem, ali mladinski center lahko na prireditvi za mlade na svoji stojnici pridobiva kontaktne podatke prostovoljcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 328 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8197)

Leto objave

2019(261) 2018(299) 2017(260) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(408) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov