O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 523)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do pozabe: tehtanje med svobodnim osebnostnim razvojem in svobodo poročanja

dr. Eneja Drobež, 9.7.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 26-27/2020Pravica do pozabe je novejši pravni institut, ki je izjemnega pomena za varstvo osebnostnih pravic v digitalni družbi. Nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) se je do ustavnopravnega pomena te pravice izčrpno opredelilo v odločbah št. 1 BvR 16/13 (Recht auf Vergessen I) in št. 1 BvR 276/17 (Recht auf Vergessen II) z dne 6. novembra 2019. Prva odločba obravnava zahtevek za izbris članka, ki ga je posameznik uveljavljal v razmerju do medija - upravljavca spletnega arhiva, druga pa zahtevek za izbris povezave do člankov na strani spletnega iskalnika. V prispevku predstavljam odločbo BVerfG, ki se nanaša na obveznosti medijev kot upravljavcev spletnih arhivov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Pogodbe FIDIC v razmerju do ZJN-3

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 11.6.2020

PRORAČUN

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 23/2020Med izvajanjem javnega naročila pogosto nastopijo okoliščine, ki zahtevajo spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila. Še posebej pogosto je to pri gradbenih pogodbah, kjer se poleg več del, nepredvidenih del in dodatnih del pojavljajo še druge okoliščine, ki zahtevajo naknadno spremembo pogodbe. Pri pripravi gradbenih pogodb so naročnikom zato lahko v veliko pomoč standardni obrazci pogodb FIDIC, ki predvidevajo mnoge zaplete med gradnjo in rešitve zanje. Vprašanje pa je, kako pogodbe FIDIC vključiti oz. kako jih izvajati, da bo to skladno tudi s pravili javnega naročanja. V nadaljevanju tega prispevka pojasnjujeva, kdo in kako lahko spreminja oz. potrjuje spremembe pogodbenega razmerja med izvajanjem del po določbah FIDIC in ali so takšne spremembe v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Zaščita tujih investicij v času ukrepov zaradi epidemije

Maks David Osojnik, 14.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maks David-Osojnik, Pravna praksa, 19/2020Epidemija bolezni COVID-19 je zamajala svetovno gospodarstvo in vlade po svetu so se odzvale s sprejetjem ukrepov, ki bi se še pred nekaj meseci zdeli nepredstavljivi. Zaprtja mej, uvozne in izvozne omejitve, zaprtje velikega dela gospodarstva, omejitve nekaterih človekovih pravic, nacionalizacija podjetij in na drugi strani ukrepi za podporo gospodarstvu bodo intenzivno vplivali tudi na tuje investicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ...

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 14.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 19/2020Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo. V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Spoštovanje vrednot EU: primera Poljske in Madžarske

Klemen Drnovšek, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 6/2020Na PF Univerze v Mariboru je bil 18. decembra 2019 v soorganizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo in Pravniškega društva v Mariboru organiziran dogodek na temo sodobnih izzivov demokracije in pravne države v Evropski uniji. Na dogodku je predavala dr. Maja Brkan, izredna profesorica za pravo Evropske unije na pravni fakulteti Univerze v Maastrichtu na Nizozemskem. Dr. Maja Brkan je magistrski študij končala na Univerzi v New Yorku, doktorirala pa na ljubljanski pravni fakulteti. Pred akademsko kariero pa je izkušnje pridobivala na Sodišču EU v Luksemburgu kot pravna svetovalka v kabinetu generalne pravobranilke Verice Trstenjak in sodnika Marka Ilešiča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kakšno reformo potrebuje slovensko dedno pravo?

Tanja Dolar Božič, 21.11.2019

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Tanja Dolar-Božič, Pravna praksa, 45/2019Znova se odpira razprava o smiselnosti prenosa zapuščinskih zadev s sodišč na notarje. V ta namen je Notarska zbornica Slovenije (NZS) 24. oktobra 2019 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" Povabila je predavatelje iz sosednjih držav, ki so predstavili sisteme dedovanja v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Skupni imenovalec vseh predstavljenih sistemov je sodelovanje notarjev v zapuščinskih postopkih. Iz predstavitev je bilo mogoče razbrati, da se sistemi dedovanja v navedenih državah med seboj kljub temu še vedno precej razlikujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Ali je pilot v letalu oziroma zakaj Okrožno sodišče v Ljubljani posluje na XY lokacijah?

Sabina Valek Derganc, 21.11.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 45/2019Ali je pilot v letalu je film iz leta 1980, parodija na letalske katastrofe, kjer mora moški, ki se boji letenja, namesto obolelega pilota varno pristati potniško letalo. Čudna asociacija na prostorsko stisko ljubljanskega Okrožnega sodišča. Res?!
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 21.11.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl-Dobnik, Pravna praksa, 45/2019Izredni prof. dr. Igor Areh v dveh prispevkih v Pravni praksi navaja vrsto napačnih in zavajajočih prepričanj v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov, ki jih bova v nadaljevanju ovrgla in pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Stanje pokojninskega in invalidskega sistema ter predvidene spremembe

Klemen Drnovšek, 14.11.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 44/2019Pravniško društvo v Mariboru nadaljuje z rednimi mesečnimi srečanji, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru. Oktobrsko predavanje se je nanašalo na aktualno spreminjanje zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ravno na dan izvedbe predavanja je Vlada RS potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Informacije o stanju in predvidenih spremembah sistema so člani društva dobili iz prve roke, saj je predaval Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Rešitve in odprta vprašanja ureditve varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Miloš Dimitrijević, 7.11.2019

Banke in hranilnice

Miloš Dimitrijević, Pravna praksa, 42-43/2019Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) je z odločbo z dne 19. oktobra 2016 zakonodajalcu določilo šestmesečni rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 in 265. člena ZRPPB. Državni zbor je kljub temu roku šele dne 22. oktobra 2019 sprejel Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVNIKOB), katerega poglavitne rešitve in odprta vprašanja predstavljam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Zbornik 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

dr. Sara Ahlin Doljak, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 37/2019V drugi polovici junija letos je pri GV Založbi izšel zanimiv zbornik s področja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Uveljavljeni strokovnjaki s tega področja na 160 straneh predstavijo aktualna vprašanja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, upravljanje solastnine, pasti ob nakupu nepremičnine, prostorske ukrepe in zemljiško knjigo ter reformo dajatev na nepremičnine v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nelegalne gradnje z vidika gradbenega inšpektorja

Klemen Drnovšek, 22.8.2019

Urejanje prostora

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 30-31/2019Prvi četrtek v juniju je Pravniško društvo v Mariboru na PF Univerze v Mariboru organiziralo še zadnje strokovno predavanje pred poletnim premorom. Predavanja in druge aktivnosti društva se bodo nadaljevala septembra. Društvo vse zainteresirane pravnike in študente prava vabi k včlanitvi in k udeležbi na raznovrstnih dogodkih in aktivnostih. Tokratno strokovno predavanje se je nanašalo na aktualno tematiko nelegalnih gradenj. O omejitvah, prepovedih in rešitvah po novi gradbeni zakonodaji je predaval gradbeni inšpektor Stipan Mudražija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Rjavi medved - nadloga ali priložnost

Klemen Drnovšek, 18.7.2019

Varstvo okolja

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 28-29/2019Konec junija je Državni zbor RS po nujnem postopku sprejel Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN), s katerim je predvidel odstrel in odvzem 200 medvedov in 11 volkov. Vzrok za sprejem zakona je bilo zadržanje izvajanja Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 s strani Upravnega sodišča RS. Kmalu po sprejemu zakona je prišlo do domnevnega napada medvedke na starejšo gospo v naselju Vrh nad Želimljami, katerega posledica je bila izdaja odločbe za odstrel medvedke z mladičema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Gospodarski subjekti na trgu

Klemen Drnovšek, 13.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 23/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Epidemija pritiskov: o iluminatih, stricih in Udbi

Jakob Demšar, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

Jakob Demšar, Pravna praksa, 21-22/2019V očeh državljanov ugled sodstva le počasi napreduje. Čeprav bi sodišča glede na pravičnost, ki jo globokoumno, požrtvovalno in pretehtano delijo med državljane, morala v javnomnenjskih anketah kotirati najvišje med vsemi državnimi organi, so še vedno bolj na dnu; tam, kjer je parlament in politične stranke, ki s pravičnostjo nimajo kakšne posebne povezave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Bratina Tanja, Drečnik Anja, 18.4.2019

PRORAČUN

Tanja Bratina, Anja Drečnik, Pravna praksa, 16/2019Subjekti se pogosto znajdejo v dilemi, ali izpolnjujejo pogoje za naročnika po javnonaročniški zakonodaji. In če da - ali so naročniki celo na več podlagah, ki jih za status naročnika opredeljuje javnonaročniška zakonodaja. Namen tega prispevka je izpostaviti temeljne poudarke in izhodišča, ki so se oblikovala predvsem na ravni EU v zvezi s tem, kdaj je nek subjekt naročnik na splošnem področju in tako dolžan pri vstopanju v razmerja z dobavitelji blaga ter izvajalci storitev in gradnje slediti pravilom javnega naročanja. Pri tem se bova osredotočili predvsem na določene vidike statusa druge osebe javnega prava, kjer se poraja največ dilem. Seveda pa lahko vsak subjekt, ki dvomi o tem, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvo, pristojno za javna naročila, torej Ministrstvo za javno upravo, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika ter seveda v primeru nestrinjanja z odločbo ministrstva vloži pritožbo in nato po potrebi sproži druga pravna sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Novela ZIZ-L - priložnosti in izzivi

Klemen Drnovšek, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 13/2019Pravniško društvo v Mariboru vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja o aktualnih temah z različnih pravnih področij. Predavanja so dobro obiskana in so odlično izhodišče za nadaljnjo diskusijo med pravnimi strokovnjaki iz teorije in prakse. Dne 7. marca 2019 je dr. Andrej Ekart predaval o noveli ZIZ-L, njenih priložnostih in izzivih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Mobing državnih uradnikov

Jakob Demšar, 14.2.2019

Uprava

Jakob Demšar, Pravna praksa, 7/2019Najbednejša in najtragičnejša izmed vseh človeških slabosti je brez dvoma njegova popolna nesposobnost, da bi vnaprej predvidel dogodke, in ta slabost je v ostrem nasprotju z njegovimi številnimi darovi, veščinami in znanji. Taka nesposobnost je odnesla tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ker ne pozna mentalitete dolgoletnih uradnikov na ministrstvih, ki kot usedlina že desetletja dejansko vladajo in odločajo, in ker ni vedel za eno temeljnih maksim v državni upravi, da če hočeš preživeti, se moraš naučiti, kdaj odnehati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Čezmejni vodonosnik - vir konfliktov ali priložnost za sodelovanje

Polona Dovečar, 7.2.2019

Varstvo okolja

Polona Dovečar, Pravna praksa, 5-6/2019Podzemna voda je naš najpomembnejši naravni življenjski vir, ki se mora obnavljati. Nanj ne moremo vplivati z orodji niti z umetno inteligenco ne. Brez nje ne bi bilo življenja na našem planetu. Podzemna voda lahko postane razlog za spore in konflikte, še posebej kadar govorimo o podzemnih vodah med dvema državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(523)

Leto objave

2020(6) 2019(20) 2018(9) 2017(18)
2016(19) 2015(22) 2014(29) 2013(29)
2012(33) 2011(32) 2010(17) 2009(17)
2008(17) 2007(19) 2006(7) 2005(6)
2004(16) 2003(13) 2002(12) 2001(14)
2000(12) 1999(8) 1998(7) 1997(22)
1996(49) 1995(28) 1994(6) 1993(14)
1992(11) 1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov