O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zlati kamen

Irena Vovk, 20.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012spletni smerokaz (www.zlatikamen.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-novice, revija Zlati kamen, e-dokumentacija Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in e-naslova Oglaševanje: z oglasi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Pravni napovednik

Irena Vovk, 20.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Brez spremljanja učinkov zakonov do negotovosti in zmede

dr. Igor Šoltes, 20.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 36/2012Računsko sodišče Republike Slovenije je pet let po prvem izdalo drugo revizijsko poročilo o oceni stanja na področju priprav in izvajanja analiz učinkov predlaganih predpisov (ang. Regulatory Impact Assessment - RIA). Pomemben učinek, ki smo ga želeli doseči z obema revizijama, je vplivati na način razmišljanja o regulaciji v državni upravi in tudi širše v javni upravi, ne nazadnje tudi v javnosti, ter povečati ozaveščenost pripravljavcev, predlagateljev in vseh drugih, vključenih v postopek sprejemanja in izvajanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Razpisi

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Ur. l. RS, št. 66/12 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 11. oktober. Ur. l. RS, št. 68/12 2. Direktor - Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad; rok je 24. september.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

ne preslišite

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Rsl 1, četrtek, 20. september, 16.30 Evrožvenket: Baroso državljanom Evrope EU se spreminja pod pritiskom finančnih težav, padanja konkurenčnosti in strahu pred naraščanjem brezposelnosti. Evropska komisija se je odločila, da bo od prihodnjega leta naprej Evropska centralna banka gledala po
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 29. seji (13. september 2012): - predlog novele zakona o javnem naročanju; - predlog novele zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev; - predlog zakona o javnem naročanju na obrambnem i
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 20.9.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 36/201220. september 357 pr. n. št. - Aleksander Veliki Rodil se je makedonski kralj Aleksander Veliki, eden najboljših antičnih vojskovodij. Njegov imperij je segal od Indije prek Perzije in Male Azije do Grčije in Makedonije. 22. september 1947 - Informbiro Na Poljskem je bil ustanovlj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evropa

Dean Zagorac, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Dean Zagorac, Pravna praksa, 36/2012Torek, 11. 9. Izobraževanje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na podlagi podatkov Eurostata in Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pripravila kratek pregled izobraževanja, v katerem so zbrani podatki o uspešnosti izobraževal
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

dogodki - izjave

Irena Vovk, 20.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012od 11. do 17. septembra Torek, 11. 9. Slovenska manjšina. Slovenska manjšina v Italiji je po dveh letih dogovarjanja pri italijanski vladi dobila stalno omizje, na katerem si bo lahko neposredno v Rimu prizadevala za reševanje odprtih vprašanj. Italijanska vlada je omizje z dekretom ustanov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Čarovnice

Hinko Jenull, 20.9.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2012"Če stori kdo ljudem s čarovništvom škodo ali kvar, naj se kaznuje od življenja na smrt in naj se taka kazen opravi z ognjem ..." (109. člen Constitutio Criminalis Carolina, 1532) Ovadbarstvo se širi prek vseh razumnih meja. Ovadbe so postale
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Suša in Poplava

dr. Jože Mencinger, 20.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 36/2012Kaj je hujše, suša ali poplava? V ekonomski vedi smo, ko smo imeli še bolj preprosta in zaprta gospodarstva, kot sušo in poplavo obravnavali brezposelnost in inflacijo. Povezava je bila preprosta: zmanjševanje brezposelnosti bi prineslo višjo inflacijo, zmanjševanje inflacije pa višjo brezposelnost. To "ekonomsko zakonitost" kaže Phillipsova krivulja, poimenovana po ekonomistu, ki jo je prvi prikazal s pomočjo empiričnih podatkov. A če je v naravi gotovo, da dež odpravlja sušo, v gospodarstvu ni gotovo, da dviganje cen odpravlja brezposelnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

globus

Dean Zagorac, 20.9.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 36/2012104 milijone dolarjev za davčnega žvižgača 11. 9. - Ameriška davčna uprava bo nekdanjemu uslužbencu švicarske banke UBS Bradleyu Birkenfeldu izplačala nagrado v višini 104 milijonov ameriških dolarjev, ker ji je posredoval zaupne podatke, na podlagi katerih so oblasti z banko sklenile sporazum za p
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Pomen poplačila v postopku izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve

Vid Pavlica, 20.9.2012

Civilni sodni postopki

Vid Pavlica, Pravna praksa, 36/2012Namen prispevka je predstavitev pomena poplačila v postopku zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Opisal bom dve vrsti postopkovnih zapletov, ki se v zvezi s tem pojavljajo v praksi. Prvi je primer, ko je upnikova terjatev v izvršilnem postopku v celoti poplačana, upnik pa v zvezi s tem ne poda nobene vloge. Drugi je primer, ko izvršilni postopek zaradi različnih razlogov dalj časa miruje, upnik pa v tem času ni aktiven v smeri nadaljevanja postopka in poplačila svoje terjatve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Novi gradniki panoptikona

Jure Logar, 20.9.2012

Pravoznanstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jure Logar, Pravna praksa, 36/2012Uredništva splošnih oziroma dnevnih medijev so, kot kaže, postala občutljiva na vprašanja, ki se postavljajo pri sodobnem nadzoru vsega in vsakogar. Tako ne mine teden, da ne bi poročali o kakšnem bolj ali manj "šokantnem" odkritju v zvezi s tem. Pred dnevi smo tako imeli priložnost brati zgodbo o tem, da so v 200 državnih šolah v Veliki Britaniji namestili dobrih 800 kamer. Tudi v naših šolah imamo nameščene kamere, razlika je v tem, da so prej omenjene kamere nameščene v šolskih garderobah in toaletnih prostorih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

(Ne)izvršitev evropskega naloga za prijetje - meje diskrecije držav članic

Zoran Skubic, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2012Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje opredeljuje ta nalog kot sodno odločbo, ki jo izda posamezna država članica (država odreditve) ter jo posreduje z namenom prijetja in predaje konkretne osebe drugi državi članici (država izvršitve) z namenom, da se zoper to osebo po predaji v državi odreditve izvede kazenski postopek ali izvrši kazen zapora ali kak drug ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice so na podlagi načela medsebojnega priznavanja odločb načeloma zavezane izvršiti vsak nalog za prijetje, (redke) izjeme od tega načela so taksativno določene, pri čemer članice pri opredelitvi teh izjem uživajo nekaj diskrecije. Tako tudi v primeru, če je nalog izdan zaradi izvršitve kazni zoper osebo, ki je v državi izvršitve, a je hkrati tudi njen državljan ali (kvalificiran) prebivalec. Toda kaj se zgodi, če država članica to diskrecijo preseže in nepravilno (samovoljno) implementira ožjo izjemo od tiste, predvidene v Okvirnem sklepu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Datum in ura

dr. Nataša Hribar, 20.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2012V prejšnjem kotičku sem vas spomnila, kako pravilno oblikovati uradni dopis. Tokrat se bom dotaknila najpogostejših napak pri navajanju datuma in ure, nato pa pokazala, kateri zapisi so pravilni. Začnimo z datumom. Najpogostejši napaki, ki ju opažam v zvezi z zapisovanjem datuma, sta pisanje brez
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evolutivna teorija razvoja prava

dr. Tilen Štajnpihler, 20.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 36/2012"Pravo namreč ni nekaj, kar bi se dalo ujeti samo v statične določbe posameznih zakonov in zakonikov. Če je družba kot celota gibanje in proces, potem je, jasno, pravo kot njen imunski sistem tudi gibanje in proces: odvijati se mora hitro in sproti. In v imenu tiste logike, ki je - pravičnost." Tako je pred leti zapisal Boštjan M. Zupančič in zdi se, da njegove besede še vedno odmevajo v slovenskem pravnem prostoru. Med drugim tudi v Evolutivni teoriji razvoja prava dr. Anžeta Erbežnika (GV Založba, Ljubljana 2012, 250 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Za varno hrano

Irena Vovk, 20.9.2012

Upravni postopek in upravne takse

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012Vlada je konec avgusta z dvomesečno zamudo sprejela predlog novel nekaterih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin, s katerim bo spremenila in dopolnila enajst drugih zakonov s teh področij. To pa bo podlaga za ustanovitev Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki naj bi začela delovati 1. januarja 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Dopustnost uporabe nacionalnega prava pri pridobivanju dokazov v drugi državi članici

mag. Judita Dolžan, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 36/2012V zadevi Lippens proti Kortekaasu in drugim je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago prvega odstavka 1. člena Uredbe o pridobivanju dokazov. Nizozemskemu sodišču se je namreč postavilo vprašanje, ali mora pristojno sodišče države članice, ki želi kot pričo zaslišati stranko, ki prebiva v drugi državi članici, za tako zaslišanje vselej uporabiti načine pridobitve dokazov, kot so določeni v Uredbi, ali pa lahko to sodišče za zaslišanje uporabi pravo svoje države članice, stranko povabi k sebi in jo zasliši v skladu s tem pravom. Prvič je bilo tako postavljeno vprašanje, ali Uredba ureja pridobivanje dokazov v drugi državi članici izključno in izčrpno ali pa je dopustno priti do dokazov tudi na drug način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o uvedbi sankcij mora spoštovati EKČP

mag. Katarina Vatovec, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

mag. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2012Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v odmevni zadevi Nada proti Švici razsodil, da je Švica italijanskemu (in egiptovskemu) državljanu Jusufu Mustafi Nadi, katerega gibanje je bilo zaradi izvajanja več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o uvedbah sankcij in zaradi seznama Sankcijskega odbora Varnostnega sveta skoraj šest let omejeno na 1,6 kvadratnega kilometra majhno italijansko eksklavo Campione d'Italia v Švici, kršila konvencijski pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Težko pričakovana sodba, ki pa ni povsem izpolnila pričakovanj strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Po kazni kazen?

Andreja Tratnik, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2012Kazensko pravo je odziv države na nekatera najhujša ravnanja njenih prebivalcev, ki rušijo družbeno sožitje. Kazniva dejanja in kazni zanje so opredeljena v kazenskem zakoniku. Po vnaprej predpisanem postopku sodišča ugotovijo, ali je obdolžena oseba zares kriva storitve katerega od njih. In če je, jo kaznujejo. Do tod vse lepo in prav. Toda kaj pa potem? Kaj narediti s storilcem, ko je enkrat zaprt? Katere cilje zasleduje kazen? Je kazen zgolj moralna obsodba storilčevega ravnanja, "civilizirana" oblika maščevanja, ali pa nemara zasleduje tudi rehabilitacijske in resocializacijske cilje? Kaj storiti po tem, ko se kazen izteče, storilec pa se ne spremeni prav dosti (pogosto se njegovo stanje žal še poslabša)? Ponovimo "vajo"? Nemčija je vse do leta 2004 storilce kaznivih dejanj - tudi najhujših - po prestani kazni in po ugotovitvi, da njihova nastanitev v psihiatrični bolnišnici ni več smiselna oziroma potrebna (ali pa to nikoli ni bila), izpustila na prostost. Julija 2004 pa so sprejeli poseben zakon (Gesetz zur Einführung der nachträchtlichen Sicherungsverwahrung), s katerim so omogočili retroaktivno določitev možnosti preventivnega pridržanja oseb, ki so družbi tudi po prestani zaporni kazni še vedno tako nevarne, da se jih ne sme osvoboditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/201214. september - predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ; - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. 13. september - predlog za začetek post
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> September(41)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov