O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Obvezna prepoved približevanja žrtvi nasilja v skladu s pravom EU

Katarina Vatovec, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2011Ali je v skladu s pravom EU zakonodaja države članice, po kateri se obsojenemu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini izreče obvezna kazen prepovedi približevanja žrtvi tega nasilja kot stranska kazen, tudi če ta žrtev uporabi take kazni nasprotuje? Iz sodbe v združenih zadevah Magatte Gueye in Valentín Salmerón Sánchez izhaja pritrdilni odgovor luksemburškega Sodišča, ki je ob razlagi Okvirnega sklepa Sveta z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku (2001/220/PNZ) poudarilo široko diskrecijsko pravico nacionalnih organov pri doseganju ciljev tega okvirnega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Perspektive kriminologije v času brez perspektive

Andreja Tratnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2011Da živimo v času brez perspektive oziroma da je perspektiva bolj kot ne črna, so se strinjali domala vsi referenti nacionalne kriminološke konference z zgovornim naslovom Perspektive kriminologije v času brez perspektive, ki jo je 15. septembra organiziral Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani. Vsi udeleženci smo bili že v vabilu na konferenco obveščeni, da kotizacije ni, "kar pomeni, da ne bo zastonjskih hladnih in toplih napitkov med pavzami". Kot je uvodoma povedal dr. Zoran Kanduč, predsednik organizacijskega odbora konference in raziskovalec z Inštituta za kriminologijo, bi namreč lahko z "nekim socialističnim zastojnkarstvom dali napačno sporočilo finančnim trgom". Politika zategovanja pasu je tako prevladala tudi pri organizaciji te konference. Prav nič pa pasovi niso bili zategnjeni pri njeni vsebinski izvedbi. Deset referentov je izčrpno predstavilo svoje poglede na perspektive kriminologije, ki so nedvomno spodbudili k razmišljanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Sankcioniranje sindikalne provokacije

Andreja Tratnik, 22.9.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2011Na naslovnici sindikalnega glasila je bil upodobljen direktor kadrovske službe. Pred njim je na vseh štirih gol klečal delavec, poleg njega pa še dva, ki sta vdano čakala, da spolne usluge ponudita še sama. Karikature so bile že same po sebi zgovorne. V glasilu pa sta dva prispevka, napisana v zelo vulgarnem tonu, določneje pojasnila srž problema. Sindikatu zaposlenih v dostavni službi pekarne P., ki so pred sodiščem od delodajalca skušali pridobiti delež neizplačanih plač, ki bi jim pokril tudi socialno zavarovanje, je prekipelo, saj sta dva samozaposlena delavca, ki sta dostavljala za isto pekarno, na sodišču pričala proti zaposlenim. Delavci, ki jim je delovno sodišče priznalo pravico do preostanka izplačila plač, so bili - po ustanovitvi sindikalnega gibanja in objavi omenjenega glasila - odpuščeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Obdelava osebnih podatkov mladoletnih oseb

Irena Vovk, 22.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Ali pisno soglasje staršev oziroma zakonitih zastopnikov za zbiranje osebnih podatkov otrok za namene članstva v klubu, ali naročnine na revijo, ali za neposredno trženje velja tudi potem, ko mladoletna oseba dopolni 18 let? Ali je treba v tem primeru vnovič pridobiti soglasje od zdaj polnoletne osebe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Privolitev v objavo osebnih podatkov pri kandidaturi za javno funkcijo

Irena Vovk, 22.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na svojih sejah razpolaga z osebnimi podatki kandidatov, ki se prijavijo za javne funkcije. Na seji je bil podan predlog, da bi vsi kandidati že ob kandidaturi podpisali soglasje, da se strinjajo z objavo relevantnih osebnih podatkov v kandidacijskem postopku. Ali je torej pravico do kandidiranja dopustno pogojevati s podpisom dovoljenja za javno objavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Pot do (prave) mere prava

Miro Cerar, 22.9.2011

Kultura in umetnost

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 36/2011Izid knjige akademika Marijana Pavčnika s sporočilnim naslovom Auf dem Weg zum Mass des Rechts (Na poti do mere prava) je pomemben, čeprav še zdaleč ne prvi avtorjev mednarodni dosežek na področju teorije in filozofije prava. Knjiga, ki je letos izšla pri ugledni nemški založbi (Franz Steinter Verlag, Stuttgart 2011, 316 strani), je tudi velik nadaljnji korak k mednarodni prepoznavnosti slovenske teorije prava, kolikor je seveda ta zajeta v Pavčnikovih razmišljanjih in v slovenskem pravno-mišljenjskem izročilu Leonida Pitamica, ki ga Pavčnik problemsko predstavlja v zadnjem delu knjige. Slednjemu ob rob velja dodati, da je Pavčnik Pitamičev pogled na pravo nedavno predstavil tudi kot plenarni predavatelj na prestižnem XXV. Svetovnem kongresu mednarodnega združenja za filozofijo prava in socialno filozofijo (avgust 2011), na katerem je osvetlil nekatere vidike razprave med Pitamicem in H. Kelsnom o naravi prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Latinska poimenovanja

Nataša Hribar, 22.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2011Pred nekaj meseci smo dan za dnem poslušali novice o okužbah z bakterijo E. coli, zdaj pa se počasi približujemo letnemu času, ki bo s sabo prinesel več drugih virusov in bakterij, katerih imen nepoznavalci niti ne poznamo prav dobro. Večina teh mikroorganizmov nosi latinska poimenovanja, zato ne bo odveč, če ponovimo pravopisna pravila o zapisovanju latinskih oziroma grško-latinskih poimenovanj za rastline, živali ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Homo et pudens et constans et gravis

Janez Kranjc, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2011Besede, ki bi se po naše glasile "spodoben, trden in premišljeno resen človek", so vzete iz Ciceronovega govora za Flaka (pro Flacc. 89). Flak je bil pretor v času, ko je bil Cicero konzul. Po končani preturi je dobil v upravljanje provinco Azijo. Po vrnitvi v Rim so ga obtožili grabeža. Med drugim naj bi se bil polastil zlata, ki so ga Judje zbirali za tempelj v Jeruzalemu. Šlo je za t. i. repetundni postopek pred posebnim sodiščem proti rimskemu uradniku, ki se je premoženjsko okoristil v času opravljanja svoje funkcije v provinci. Morebitna obsodba se je sprva glasila na povrnitev, po Sulovem zakonu pa so obsojenca tudi izgnali. Najbolj znan repetundni proces je vodil Cicero proti upravniku Sicilije Verresu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Generacija spreobrnjencev

Aleš Završnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36/2011Popularno označevanje generacij, katerih posamezniki so stari do 35 let, s pojmi, kot so nevidna, izbrisana, izgubljena in škart generacija, vstopa v razprave povsod po Evropi, potem ko so kot izgubljeno identificirali generacijo, odraslo v recesiji v 90. letih na Japonskem. Generacije, ki so odraščale v času slovenske osamosvojitve, naj bi tudi bile zavožene in izgubljene. A če že, je primerneje te generacije označiti kot žrtvovane. Žrtvovane na oltarju fleksibilizacije trga dela, razpiranja škarij med bogatimi in revnimi, pavperizacije delavskega in srednjega razreda, odtekanja javnega denarja na zasebne račune, privatizacije šolstva, krpanja finančne vrzeli. Izgubljena generacija je neka druga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Širitev kroga upravičencev

Irena Vovk, 22.9.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Vlada je na seji 14. septembra sprejela predlog novele Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU-C) in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 22.9.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Gert Brüggemeier Modernising Civil Liability Laws in Europe, China, Russia and Brazil - Texts and Commentaries (Cambridge University Press, 2011, 314 strani) V zadnjih letih Evropska komisija sofinancira in spodbuja več projektov (na primer PETL - načela evropskega odškodninskeg
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Zamegljevanje podražitev se ne obnese

Sandi Kodrič, 22.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36/2011Koliko zaračunati za izdelek ali storitev, ki ga oziroma jo ponujamo? V času izobilja namreč ni več največji problem, kako nekaj narediti, temveč kako to prodati. Zato lahko ločnica med preživetjem podjetja ali njegovim propadom pomeni prav uspešen odgovor na to vprašanje. Oblikovanja optimalnih cen za dosego kar največjega dobička se tako v svetu kot tudi doma lotevajo celo z znanstvenimi metodami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Prednostna pravica do zaposlitve

Nataša Belopavlovič, 22.9.2011

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 36/2011Ali imajo zaposleni, ki so bili odpuščeni kot presežni delavci, prednost pri zaposlitvi, če delodajalec vnovič zaposluje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Še o agrarnih skupnostih: pomanjkljivosti predloga novele ZPVAS-F

Andrej Hafner, 22.9.2011

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Andrej Hafner, Pravna praksa, 36/2011Problematika upravljanja premoženja članov agrarnih skupnosti, ki jim je bila lastnina vrnjena po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), je (še) vedno zelo aktualna, kar potrjuje tudi predlog novele tega zakona (ZPVAS-F), ki jo je 18. julija 2011 v Državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Marijanom Križmanom. Težave, ki zahtevajo spremembe zakona, so povezane predvsem s pridobivanjem soglasij vseh solastnikov za sklepanje pravnih poslov, ki so potrebni za gospodarjenje s premoženjem. Ker pa to velikokrat ni možno, govorimo o t. i. "mrtvi lastnini".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah - podhranjeno področje

Anže Erbežnik, 22.9.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 36/2011Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah postaja vse pomembnejše glede na vse večji prosti pretok med državami ter glede na možnost sodobnega transporta in komunikacij. Celoten korpus takega sodelovanja se je razvil pretežno na podlagi zagotavljanja večje učinkovitosti organom pregona, pri čemer sta bili zanemarjeni vprašanji pravic posameznika in v tej zvezi tudi dopustnosti dokazov, ki sta iz takega sodelovanja izšli. Namen tega prispevka je na kratko prikazati tri problemske sklope: (a) splošni oris sistema mednarodnopravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, (b) nedorečenost takega sistema in (c) vprašanje dopustnosti dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Ima tudi državni tožilec kaj od 22. člena Ustave?

Jaka Pengov, 22.9.2011

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 36/2011Demokratični kazenski postopek jamči enakopravnost procesnih subjektov in "pošteno igro" med njimi. Ta izhaja iz krovnega načela pravičnosti v kazenskem postopku, ki se v našem pozitivnem pravu med drugim izraža v zahtevi po enakem varstvu pravic v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave. Poglejmo si razsežnost tega člena z vidika enakopravnosti obdolženca in upravičenega tožilca v kazenskem postopku. Na konkretnem primeru bomo videli, da jamstvo iz 22. člena Ustave nekoliko doseže tudi državnega tožilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Ustavno sodišče o pravicah ustanovitelja javnega podjetja

Gregor Černeka, 22.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gregor Černeka, Pravna praksa, 36/2011Ustavno sodišče je 23. junija letos sprejelo odločbi U-I-230/10 in U-I-239/10, iz katerih bi lahko izhajala za nadaljnje neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb prek javnih podjetij odrešujoča razlaga prehodne določbe 43. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Nekaj dodatnih misli o upravni izplačilni prepovedi

Igor Vuksanović, 22.9.2011

Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36/2011Pred kratkim je spoštovana kolegica Dida Volk predstavila nekaj svojih strokovnih stališč o institutu upravne izplačilne prepovedi (UIP) iz Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Menim, da je glede nekaterih vprašanj s tem v zvezi mogoče sprejeti tudi drugačna stališča, ki jih pojasnjujem v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Razsojeno

Toni Tovornik, 22.9.2011

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36/2011 Vračilo stroškov izobraževanja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pogodbena kazen

Avtor ni naveden, 22.9.2011

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2011Za izpolnitev obveznosti v širšem pomenu gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za izpolnitev v ožjem pomenu pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napak. Tudi za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu se je mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

ZP-1G in nova prometna zakonodaja - korak v pravo smer?

Suzana Gril, 22.9.2011

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 36/2011Minilo je šest let od začetka uporabe Zakona o prekrških (ZP-1). V tem času je bil zakon že velikokrat spremenjen in dopolnjen, zadnja sprememba ZP-1G je začela veljati 13. marca 2011. Ta je sledila spremembam, ki jih je zakonodajalec letos uvedel na področju varnosti cestnega prometa. Konec leta 2010 so namreč takrat veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) nadomestili štirje novi predpisi, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o voznikih (ZVoz), Zakon o motornih vozilih (ZMV) in Zakon o cestah (ZCes-1). Vsi štirje novi zakoni so se začeli uporabljati 1. julija 2011. Razlog za tako prenovo naj bi bilo lažje izvajanje zelo obsežnih vsebin, ker naj bi bil ZVCP-1 preobsežen, nepregleden in neprijazen do uporabnikov. Z ureditvijo celotne materije iz ZVCP-1 po posameznih sklopih in v posameznih predpisih naj bi bila tako za organe, ki na tem področju opravljajo svoje naloge, kot tudi za storilce prekrškov, pa tudi vse druge, ki se s tem področjem srečujejo v praksi, uporaba teh predpisov preprostejša, preglednejša in boljša. Sprememba ZP-1G, ki je sledila sprejetju nove prometne zakonodaje, se večinoma navezuje na rešitve, ki so jih prinesli novi predpisi, in je bila v tem pogledu torej nujna, kljub temu pa lahko vnovič in še enkrat več ugotovimo, kako nepremišljeno je ravnanje države na področju prekrškovnega prava, ki z vsako spremembo poskuša popravljati napake iz prejšnjih novel. To pa v praksi povzroča le še večje težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Aktualno v zakonodaji

Jasmina Cigrovski, 22.9.2011

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 36/2011Pregled slovenske zakonodaje Tovor v cestnem prometu Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu v skladu z novim Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) določa način namestitve, pritrditve in zav
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Tudi odvetniki in računovodski servisi morajo preprečevati pranje denarja in financiranje terorizma

Mojca Kunšek, 22.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 36/2011V poslovnem primežu Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) velja sicer že več let, konkretneje pa se je začel izvajati šele v preteklem letu, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - postopek za prevzem izvršitve kazni po sodbi tujega sodišča

Avtor ni naveden, 22.9.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2011Postopka za prevzem izvršitve kazni, izrečene s sodbo tujega sodišča, ni mogoče šteti za sojenje oziroma kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP, zato zahteva za varstvo zakonitosti v tem postopku ni dovoljena.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2011(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE FG H IJK LMNOP QRSŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov