O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Premladi sodniki - prestari predsedniki

Luka Vavken, 4.7.2013

Sodišča

Luka Vavken, Pravna praksa, 26/2013Predlog novele Zakona o sodniški službi (ZSS) v prvem odstavku prvega člena spreminja 3. točko prvega odstavka 8. člena ZSS tako, da se starostna meja za izvolitev na prosto sodniško mesto dviga na 35 let. Predvidena sprememba na prvi pogled ustvarja pozitiven vtis, češ naj bodo v sodniško funkcijo izvoljene starejše, zrelejše in odgovornejše osebe. Ob poglobljeni analizi predlagane spremembe se izkaže, da vendarle ni tako; ravno nasprotno - dvig starostne meje, pri kateri oseba lahko začne kandidirati za sodnika, bi bil lahko za sodni sistem škodljiva administrativna ovira. Po drugi strani pa predlog novele Zakona o sodiščih (ZS), ki po navedbah predlagatelja skupaj z novelo ZSS tvori celoto, odpravlja podobno administrativno oviro, ki je v zakon prišla z eno od zadnjih novel ZS in brez utemeljenega razloga določa zgornjo starostno omejitev za predsednike sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ob napovedanih spremembah ZST-1 - utrip sodne prakse

dr. Jasna Murgel, 4.7.2013

Sodni registri in sodne takse

dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 26/2013Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je začel veljati v letu 2008 in je bil nekajkrat spremenjen. Nazadnje je bilo s sklepom Ustavnega sodišča začasno zadržano izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbe, za katere se uporabljata Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ali Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Spremenjen je bil tudi na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Tudi ekonomsko odvisne osebe do delovnega razmerja

mag. Nana Weber, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 26/2013Nova ureditev ekonomsko odvisnih oseb je ena od možnih rešitev za posameznike, ki dela ne želijo opravljali v okviru delovnega razmerja, ampak raje izberejo večjo neodvisnost v razmerju do naročnika dela. Mag. Tanja Pustovrh Pirnat je v eni od preteklih številk Pravne prakse zapisala, da je ta ureditev "neke vrste danajsko darilo". S tem se ne morem strinjati. Zakonska opredelitev ekonomsko odvisnih oseb in njihovega omejenega delovnopravnega varstva v 213. in 214. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne pomeni, da so izničena splošna načela in temeljni cilji ZDR-1. Če obstajajo opredelilni elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1, lahko tudi ekonomsko odvisna oseba vloži tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, in če uspe, uživa celotno delovnopravno varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Uspeh slovenske ekipe na tekmovanju THEMIS

Strnad Nataša, Pavlica Vid, Zakrajšek Mitja, 4.7.2013

Ostalo

Nataša Strnad, Vid Pavlica, Mitja Zakrajšek, Pravna praksa, 26/2013V Bruslju je od 16. do 20. junija 2013 potekalo eno od štirih polfinal tekmovanja THEMIS, ki ga organizira Evropska mreža za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN). Tematika izbranega polfinala je bila razlaga in uporaba 5. in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Tekmovanje je namenjeno strokovnim sodelavcem in sodnikom ter tožilcem začetnikom, poteka pa v angleškem jeziku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

(Ne)ustavnost odsotnosti pogodbe o zaposlitvi za francoske zapornike

dr. Andreja Tratnik, 4.7.2013

Delovna razmerja

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 26/2013Francoski Zakon o kazenskem postopku izrecno določa, da delovna razmerja zaprtih oseb niso predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. Ali je ta določba v skladu s francosko ustavo? Še zlasti če upoštevamo, da je francoski Ustavni svet zavzel stališče, da mora biti zaprtje osebe omejeno na odvzem prostosti, vse druge pravice pa morajo biti kar najbolj spoštovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Varstvo konkurence: ko te ne pravno mnenje odvetnika niti odločba nacionalnega organa ne obvaruje pred kršitvijo prava EU

Zoran Skubic, 4.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2013Veliki senat sodišča Evropske unije je s sodelovanjem našega nacionalnega sodnika v luči 101. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), sicer temeljne norme prava varstva konkurence EU, pred kratkim sprejel pomembno - in v marsičem kontroverzno - odločitev. Sodišče je namreč presodilo, da legitimno pričakovanje gospodarske družbe, da s svojimi poslovnimi praksami ne krši konkurenčnega prava EU oziroma da ji zaradi morebitne kršitve ne bo naloženo plačilo globe, ne more in ne sme temeljiti na pravnem mnenju pravnega strokovnjaka (odvetnika). Še več, gospodarske družbe pred ugotovitvijo kršitve konkurenčnega prava EU ne more obvarovati niti (nasprotna) odločba pristojnega nacionalnega varuha konkurence. Ali povedano drugače: gospodarska družba, za katero je bilo ugotovljeno, da je kršila določbe 101. člena PDEU, se ne more izogniti naložitvi globe, tudi če je do kršitve prišlo, ker je bila družba v zmoti glede zakonitosti svojega ravnanja bodisi zaradi (drugačnega) pravnega nasveta odvetnika bodisi zaradi (pozitivne) odločitve nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

V iskanju Herkulesa

Nika Skvarča, 4.7.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 26/2013Iskanje Dworkinovega idealnega sodnika, katerega modrost in znanje vedno najdeta pot pravilnemu odgovoru, je vse prej kot preprosto. Situacija se še toliko bolj zaplete, če ne iščeš zgolj idealnega sodnika, ampak kar idealno sodstvo. Slednje so v organizaciji Akademskega društva Pravnik (ADP) 26. junija iskali na Ustavnem sodišču, ko so poskušali odgovoriti na ambiciozno vprašanje, kakšno sodstvo potrebujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 4.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku

Miha Šošić, 4.7.2013

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Razsojeno

Toni Tovornik, 4.7.2013

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2013Delo prek polnega delovnega časa Tožnik od delodajalca zahteva plačilo opravljenih nadur, ta pa zatrjuje, da je svoje obveznosti izpolnil, ko je tožniku odobril izrabo prostih dni. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka tožniku dolžna obr
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Vodenje registrov v zvezi s cepljenji

Irena Vovk, 4.7.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/20131. Ali je za vzpostavitev Registra obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja ter Registra stranskih pojavov po cepljenju, ki naj bi ju po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) vodil Inštitut RS za varovanje zdravja (IVZ), dopustno, da IVZ-ju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posreduje začetno bazo podatkov za vse prebivalce Slovenije, ki so obvezniki za cepljenje, in sicer: EMŠO, številko ZZZS, številko ZZZS izbranega osebnega zdravnika, številko BPI izbranega osebnega zdravnika in številko BPI izvajalca? 2. Ali je dopustno za namen vzdrževanja obeh registrov IVZ-ju enkrat mesečno posredovati spremembe podatkov? 3. Ali in pod katerimi pogoji je dopustno, da se izmenjava podatkov izvaja prek SFTP-strežnika v upravljanju Ministrstva za zdravje v okviru projekta e-zdravje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Svetovna trgovinska organizacija in državna suverenost

dr. Matjaž Tratnik, 4.7.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 26/2013Razmerje med konceptom suverenosti na eni strani in obveznostmi, ki izvirajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), je predmet več kot petletnega raziskovanja Irene Peterlin in je privedel do obsežne znanstvene monografije Svetovna trgovinska organizacija in državna suverenost (GV Založba, Ljubljana 2013, 352 strani). Knjiga je razdeljena v tri vsebinske sklope. V prvem avtorica z zgodovinskega vidika obravnava koncept suverenosti, v kontekstu razvoja mednarodnega prava od konca tridesetletne vojne (Westfalskega miru 1648) dalje. Sledi razprava o tem, kako vpliva članstvo v mednarodnih organizacijah na obseg suverenosti držav članic. Tu gre za obveznosti na dveh ravneh. Na prvi so obveznosti, ki so povezane s pristopom k članstvu, na drugi pa obveznosti, ki jih nalagajo odločitve institucij mednarodnih organizacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Date ali daste?

dr. Nataša Hribar, 4.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2013Pred nekaj dnevi se je skupina slovenskih tolmačev v Bruslju med kosilom zapletla v razpravo, ali ima glagol dati v drugi osebi množine posebno končnico -ste ali navadno -te. Ker poznam kar nekaj ljudi, ki delajo tam, je informacija o tem prišla tudi do mene. Pa sem si rekla: morda bi tema utegnila zanimati tudi naše bralce. Glede na to, da nekatera narečja oblik s -ste sploh ne poznajo, druga pa z njimi pretiravajo, hkrati pa celo knjižni jezik pozna nekatere dvojnice, je precej mogoče, da je spreganje tega glagola trn v peti tudi marsikomu med vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Kriza vrednot in prava

Irena Vovk, 4.7.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2013"Menimo, da je samo neodvisen sodnik, vezan na Ustavo in zakon, dober sodnik, in nedopusten vpliv izvršilne (politične) oblasti na pravosodje ogroža ustavno zagotovljeno načelo pravne države kot tudi neodvisnosti sodstva," je 26. junija v izjavi za javnost zapisal predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Roman Završek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Sinergija

dr. Ciril Ribičič, 4.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2013Letošnje študijsko leto je najbolj bogato, odkar poučujem predmet evropsko pravo človekovih pravic. Pomembna prednost je poučevati izbirni predmet, saj se zanj odločajo najboljši študentje, ki jih materija posebej zanima. To ima podobne blagodejne učinke, kot če bi uvedli sprejemne izpite. Predmet si je tokrat izbralo rekordno število študentov, okrog dvesto, če štejem redne in izredne ter tuje študente (Erasmus). Bilo jih je kar preveč za uveljavljeni način dela (predstavitve sodb, obisk Strasbourga, tekmovanje Rubikon, ustni izpit, gostujoči predavatelji itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Zakon

Nataša Skubic, 4.7.2013

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 26/2013Naslednji pravni vir, ki ga bom obravnavala v seriji kotičkov o pravnih virih, je zakon. Angleške ustreznice za pojem zakon so a law, a statute in an act. To smo že ugotovili. V tokratnem kotičku se bom osredotočila na njih. Pri tem se bom naslonila predvsem na osmo izdajo Black's Law Dictionary, za terminologijo s področja zakonodaje pa sta uporabna tudi glosarja na spletni strani (www.legislation.gov.uk) in na spletni strani senata ZDA, (www.senate.gov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 4.7.2013

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2013Josep Casadevall, Egbert Myjer, Michael O'Boyle in Anna Austin (ur.)Freedom of Expression - Essays in honour of Nicolas Bratza, President of the European Court of Human Rights (Wolf Legal Publishers, 2012, 580 strani) Svoboda izražanja je temelj vseh demokratičnih sis
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Nepričakovani učinki ekonomskih spodbud

mag. Sandi Kodrič, 4.7.2013

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 26/2013Ena od splošno sprejetih predpostavk sodobne ekonomije pravi, da se ljudje odzivajo na spodbude. Zato ekonomisti pri urejanju razmerij med gospodarskimi subjekti in v družbi na splošno radi operirajo s finančnimi nagradami in kaznimi. Davčne olajšave ali obremenitve za posebne namene in subvencije so tipičen primer takega družbenega inženiringa. Želimo pridobivati več elektrike iz obnovljivih virov? Subvencionirajmo interesentom gradnjo sončnih elektrarn! Želimo izboljšati zdravje prebivalstva na dolgi rok? Uvedimo davek na sladke pijače!
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Rok za prijavo na prosto delovno mesto

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013• Ali tudi v primeru, ko se odločimo za objavo prostega delovnega mesta v medijih, in ne na Zavodu, zadošča tridnevni rok? Tridnevni rok za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delovno mesto je minimalni rok in velja za vse vrste objave prostega delovnega mesta. Seveda pa ima delodajalec
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Odpravnina 2.

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013• Ali moramo delavcu, ki je pred 12. aprilom 2013 sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in ki mu pogodbe zdaj ne bomo podaljšali, izplačati odpravnino? Delavcem, s katerimi so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih, tore
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Odpravnina za javne uslužbence

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013• Ali določila o odpravnini ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, veljajo tudi za javni sektor? Odpravnina iz 79. člena ZDR-1 velja tako za zasebni kot tudi za javni sektor. Člen 2 ZDR-1 določa, da zakon ureja tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Obveznost objave

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013Vprašanja so bila postavljena na spletnem seminarju Sklepanje in vsebina pogodbe o zaposlitvi po novem Zakonu o delovnih razmerjih, ki sta ga organizirala Ius Software in GV Založba 13. junija 2013. Javni uslužbenec je zaposlen za določen čas (zaradi povečanega obsega dela), in sicer za šest mes
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Odpravnina 3.

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013Delavec je zaposlen za tri mesece, nato podjetje nima naročil in ne podaljša zaposlitve. Čez pet mesecev pride do povečanja obsega del, zato podjetje ponovno zaposli istega delavca za dva meseca - spet za določen čas. Pogodbe ne podaljša. Predvidevamo, da zaposlenemu v obeh primerih pripada odpravnina za prenehanje dela za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Odpravnina 1.

mag. Nataša Belopavlovič, 4.7.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2013• Če zaposlimo delavca za določen čas enega meseca zaradi povečanega obsega dela, ali mu pripada odpravnina? Delavcu, zaposlenemu za določen čas zaradi povečanega obsega dela, pripada odpravnina tudi, če dela samo en mesec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Pred vrati novega davka na nepremičnine

mag. Mojca Kunšek, 4.7.2013

Davki občanov in dohodnina

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 26/2013Predlog zakona o davku na nepremičnine (ZDN), ki je sprožil številne polemike med strokovno javnostjo in lastniki nepremičnin, je bil v javni obravnavi do konca junija. Po navedbah zakonodajalca je namen uvedbe davka predvsem povečati priliv v državni proračun, med drugimi razlogi pa sta še poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin z obdavčitvijo vseh nepremičnin ne glede na rabo in vrsto lastništva, kar se bo storilo z ukinitvijo večjega dela sedanjega sistema obdavčitve nepremičnin, ter izdatnejše samofinanciranje občin in posledično tudi države.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

< Vsi
2013(45)
> Julij(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFG H IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov