O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/201121. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1B) - skrajšani postopek; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-H) - skrajšani postopek. 24. junij - predlog zakona o postopkih za uveljavitev ali odpu
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Vsebina PP št.22/2011

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011stran 3 UVODNIK dr. Janja Hojnik Evro (EU) na robu prepada?! stran 6 USTAVNO PRAVO dr. Ciril Ribičič Moč in nemoč ustavnega zakona v Sloveniji stran 10 PREKRŠKOVNO PRAVO mag. Slobodan Rakočević
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu - ZPCP-2C (Ur. l. RS, št. 49/11) - veljati začne 9. julija. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem po
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Evro (EU) na robu prepada?!

Janja Hojnik, 7.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 26/2011Težko bi kakšno drugo stvar označili za tako kontroverzno kot evro. Čeprav ga izvozniki podpirajo, ga je italijanski premier Silvio Berlusconi že pred leti označil za katastrofo. A zgodnje epizode dveh in več let apreciacije evra niso nič v primerjavi z dogajanjem v zadnjem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Moč in nemoč ustavnega zakona v Sloveniji

Ciril Ribičič, 7.7.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2011V ustavni ureditvi, ki je veljala v Sloveniji do osamosvojitve, so se ustavni amandmaji kot oblika spreminjanja ustave uporabljali zelo široko. Prišlo je do prave poplave ustavnih amandmajev, lahko govorimo o inflaciji amandmajev, ki jih je močno razvrednotila in skazila. K Ustavi SRS iz leta 1974 jih je bilo v petnajstih letih sprejetih sto, med katerimi so bile spremembe, odločilne za prehod v demokratično ureditev in za osamosvojitev Slovenije. Ustavna "dopolnila" so se torej uporabljala za globoke, tudi korenite sistemske spremembe ustavne ureditve in so bila v praksi veliko več kot le dopolnjevanje ustave. S tega vidika je logično, da se je po sprejemu Ustave Republike Slovenije iz leta 1991 Slovenija odpovedala spreminjanju ustave z ustavnimi amandmaji. Tako je ustavni zakon postal edina oblika spreminjanja ustave, hkrati pa je ostal tudi akt, s katerim se ureja izvedba ustave in ustavnih sprememb, torej prehod v novo ustavno ureditev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Razpisi

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. 2. Štipendije
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Uvod v civilno pravo

Andrej Ekart, 7.7.2011

Kultura in umetnost

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 26/2011Pred kratkim je pri založbi Uradni list Republike Slovenije izšel učbenik Uvod v civilno pravo (316 strani, Ljubljana 2011), ki je plod dela profesorjev PF Univerze v Ljubljani - dr. Mihe Juharta, dr. Damjana Možine, dr. Barbare Novak, dr. Ade Polajnar - Pavčnik in dr. Viktorije Žnidaršič Skubic. Knjiga ne obravnava le splošnega dela civilnega prava, ki je po zgledu Gajevih Institucij sestavljen iz treh delov (personae, res, actiones), ampak je njen predmet širši. Poleg klasične materije uvoda v civilno pravo so v knjigi predstavljena tudi nekatera področja, ki se na pravnih fakultetah pogosto predavajo pri izbirnih predmetih (na primer pri predmetu osebnostne pravice, pravu intelektualne lastnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Pravni napovednik

Irena Vovk, 7.7.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Vlada RS

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 141. seji (23. junij 2011): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdnem reprod
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Študentske organizacije so osebe javnega prava

Maja Potočnik, 7.7.2011

Uprava

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 26/2011Kocka je padla: Upravno sodišče je odločilo, da so študentske organizacije pravne osebe javnega prava. Čeprav boste številni bralci ob tej novici začutili olajšanje, v smislu "saj je bil že čas", pooblaščenci študentskih organizacij kljub temu opozarjamo na nevarnost načina razmišljanja, ki ga je ubral Informacijski pooblaščenec in povzelo Upravno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Aktualno iz zakonodaje

Jasmina Cigrovski, 7.7.2011

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 26/2011Pregled slovenske zakonodaje Paket prometnih zakonov Dne 1. julija so se začeli uporabljati Zakon o motornih vozilih (ZMV), Zakon o cestah (ZCes-1), Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)3
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Razsojeno

Toni Tovornik, 7.7.2011

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2011Splošna odškodninska odgovornost prevoznika in uporaba določil CMR Tožeča stranka je podala tožbeni zahtevek, v katerem je od toženca zahtevala plačilo zneska, ki ga je plačala svojemu zavarovancu, ki pa - kot je bilo ugotovljeno - ni bil udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Kaznivo dejanje opravljanja

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Pri kaznivem dejanju opravljanja ni nujno, da je inkriminirana trditev postavljena le kot nesporna trditev v obliki trdilnega stavka, saj zadošča že oblika vprašanja ali nakazovanje oziroma namigovanje na določeno dejstvo iz osebnega in družinskega življenja, ki bi lahko škodilo dobremu imenu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Fotografiranje stanovanja s strani izvršitelja

Irena Vovk, 7.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Ali lahko sodni izvršitelj fotografira bivalne prostore, v katerih poteka izvršba, in ali je dovoljeno te fotografije hraniti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Avdio- in videonadzor

Irena Vovk, 7.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Naročnik je od enega od ponudnikov sistemov avdio- in videosnemanja prejel ponudbo za sistem videonadzora, ki poleg prenosa slike na oddaljeno lokacijo (na primer na nadzorni center) omogoča tudi avdiokomunikacijo med nadzornim centrom in lokacijo, na kateri se vrši videonadzor (in obratno). Razlog za uvedbo videonadzora v naročnikove objekte je varovanje ljudi in premoženja pri izvajanju gotovinskega poslovanja. Ali je izvajanje avdio- in videosnemanja sploh dopustno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna presoja ugotovljenih dejstev na seji pritožbenega senata

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011ZKP - peti odstavek 392. člena, prvi odstavek 394. člena KZ - 201. člen Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 7.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

K vladnemu osnutku Zveznega zakona o spremembah Zakona o narodnih skupnostih

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011PF Univerze v Ljubljani in PF Univerze na Dunaju sta v sodelovanju s Pravnim forumom za manjšine Zveze društev pravnikov Slovenije in Centrom avstrijskih narodnosti 28. maja in 27. junija 2011 organizirali okrogli mizi Izpolnjevanje obveznosti Republike Avstrije iz 7. člena Avstrijske državne pogodb
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Zakonske zveze in partnerske skupnosti po Družinskem zakoniku

Bojana Zadravec, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Bojana Zadravec, Pravna praksa, 26/2011Državni zbor je 16. junija 2011 sprejel Družinski zakonik (DZ). V delu, ki se nanaša na zakonske zveze in partnerske skupnosti, je zakonik slab. Namesto sodobnega in naprednega predpisa smo dobili zakon, ki ne ureja razmerij odraslih oseb nič manj diskriminatorno kot veljavna Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč?

Matjaž Ambrož, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2011Tema, ki je v novejši kazenskopravni literaturi pridobila precejšnjo pozornost, je vprašanje, ali ravnanja, ki pomenijo običajno, vsakdanje opravljanje poklica, lahko pomenijo kaznivo pomoč. Primerov, ki to dilemo ponazarjajo, je na desetine. Taksist med službo odpelje požigalca skupaj s kanistrom bencina na kraj kaznivega dejanja in mu to storitev normalno zaračuna "po taksimetru" (pri tem pa pozna storilčeve načrte). Osebni bančnik na željo komitenta nakaže večji znesek na neki anonimni bančni račun, pri čemer ve, da sodeluje pri utaji davkov. Trgovec z živili s hrano in pijačo zalaga bordel, pri čemer ve, da se lastnik ukvarja z izkoriščevalsko prostitucijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Družinski zakonik v luči diktature večine in ustavne demokracije

Neža Kogovšek-Šalamon, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2011Predstavljajmo si, da je referendumska nedelja. Poteka glasovanje o uveljavitvi Družinskega zakonika (DZ). Zbiranje podpisov je potekalo gladko, referendumska kampanja pa je bila burna; podnevi so potekale manifestacije pobudnikov za referendum, ponoči je tu in tam prišlo do napada na geje in lezbijke. Storilci so bili opogumljeni z razvnetim političnim diskurzom. Razbrali so, da opravljajo dobro delo. Javnomnenjske raziskave so spodbudne, saj kažejo, da bodo pobudniki na referendumu nedvomno uspeli. Seveda. V Sloveniji ima vendar oblast ljudstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Odpravnina ob upokojitvi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Nataša Belopavlovič, 7.7.2011

Delovna razmerja, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2011V družbi imamo delavca, ki je pri nas zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ki se bo po izteku te pogodbe upokojil. • Ali smo delavcu ob prenehanju delovnega razmerja dolžni izplačati odpravnino ob upokojitvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Obdavčitev prejemkov poslovodij, prokuristov in nadzornih svetov

Mojca Kunšek, 7.7.2011

Davki občanov in dohodnina

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 26/2011V praksi je nemalo primerov, ko se pojavi dilema, kako obravnavati dohodke poslovodnih in nadzornih organov. Glede obdavčitve dohodkov poslovodnih organov, ki so v delovnem razmerju v družbi, je zadeva dokaj jasna, precej bolj pa se zaplete pri obdavčitvi dohodkov za vodenje družbe s strani poslovodje ali prokurista, ki z družbo nista v delovnem razmerju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

< Vsi
2011(40)
> Julij(40)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐE FG H IJK LMNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov