Stran 1 / 3 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 53)
|
Publikacija |
Članek |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
DDV obravnava storitev na premičninah, opravljenih za tujega naročnika, ki dobavi to blago na ozemlju Slovenije
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Ali še vedno velja pojasnilo DURS, št. 4230-222/2007 z dne 9. novembra 2007, ali pa je DURS svoje stališče spremenilo glede na spremembe zakonodaje na področju DDV po 1. januarju 2010? Davčnega zavezanca zanima postopek obračuna DDV za opravljeno storitev na premičnini (blagu), ki je v Slovenijo pripeljano iz druge države članice EU in se po opravljeni storitvi proda v Sloveniji, dobavi v drugo državo članico EU ali drugo državo izven EU. Naročnik storitve (in lastnik premičnine) je davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici EU, ki je v Sloveniji identificiran za namene DDV in je za te namene imenoval davčnega zastopnika. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Vprašanje v zvezi z boniteto za uporabo osebnega motornega vozila - operativni najem
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davki občanov in dohodnina
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Kakšen je način izračuna bonitete za uporabo osebnega motornega vozila za privatne namene v primeru, ko osebno motorno vozilo ni v lasti delodajalca, niti ga nima v finančnem najemu, temveč ga ima v poslovnem oziroma operativnem najemu? Delodajalec osebnega motornega vozila nima izkazanega v svojih poslovnih knjigah. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Navajanje sklicev na določbe DDV zakonodaje na izdanih računih
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Davčni zavezanec namerava vzpostaviti seznam informacij o sklicih na računih, ki jih države članice EU zahtevajo na izdanih računih v primerih, ko so dobave (blaga ali storitev) oproščene plačila DDV ali ko se uporabi posebna ureditev obdavčitve (denimo za obdavčljive preprodajalce). |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Prevozi bolnikov na dializo
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010V katerih primerih je storitev prevoza dializnih bolnikov oproščena plačila DDV? |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Obdavčevanje pokojnine po določbah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med RS in ZDA - davčne obveznosti rezidentke RS
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Poravnava davkov in prispevkov
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Rezidentka ZDA se namerava preseliti v Slovenijo. Zaposlena je bila v zasebnem sektorju, v sklad za pokojnino je prispevala iz svoje bruto plače (del delodajalec in del sama), v ZDA bo od decembra 2010 prejemala pokojnino Federal Social Security retirement benefit, katere izplačevalec je Federal Government Social Security Office. Od pokojnine bodo v ZDA odvedeni davki po ameriški davčni zakonodaji. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Priporočila GRECO Sloveniji v prvih dveh krogih ocenjevanja
Vita Habjan, 16.12.2010
Uprava
|
Vita Habjan, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Globus
Dean Zagorac, 16.12.2010
Ostalo
|
Dean Zagorac, Pravna praksa, 49-50/2010ZDA: prvi udarec zdravstveni reformi 13. 12. - Določba novega ameriškega zakona o zdravstvenem varstvu, po kateri mora biti prav vsak Američan zdravstveno zavarovan, sicer je v prekršku, je neustavna, je odločilo Okrajno sodišče za vzhodni okraj Virginie in tako zadalo prvi udarec zdravstveni refor |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Pridobivanje osebnih podatkov za potrebe izvršbe po odvetniku
Irena Vovk, 16.12.2010
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2010Kaj mora odvetnik na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) predložiti, kadar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaprosi za pridobitev osebnih podatkov, ki so potrebni za postopek izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)? |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Napotitev delavcev v tujino in obračun
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davki občanov in dohodnina
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Za podjetje velja kolektivna pogodba gradbene dejavnosti, posle pa vodi tudi v tujini. Podjetje bo delavce napotilo na delo v tujino za različna obdobja, med tem časom pa se bodo delavci vračali denimo v Slovenijo, v Bosno (kje imajo družine) na dopust. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Varovanje osebnih podatkov
Nataša Belopavlovič, 16.12.2010
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 49-50/2010 Vsi delavci v javnem zavodu, ki deluje na področju zdravstvene dejavnosti, smo prejeli v podpis izjavo, s katero v skladu s 25. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in 72. členom Pravilnika o varstvu zbirk osebnih podatkov javnega zavoda potrjujem |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Prodaja stanovanj in popravek odbitka DDV
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Občina ni uveljavljala odbitka DDV pri izgradnji stanovanjskega bloka, ker se je odločila, da bo stanovanja kot neprofitna oddajala v najem, ki je oproščen plačila DDV. Potem pa si je premislila in se odločila, da bo polovico stanovanj prodala. Od prodaje stanovanj je občina obračunala DDV. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Odpoved pravici do odpravnine
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Delovna razmerja
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Dolžnost delodajalca je, da delavcu prizna pravico do odpravnine in mu jo tudi izplača. Ta dolžnost ne more biti odvisna od volje pogodbenih strank, zaradi česar stranki v predmetnem sporu s to dolžnostjo, vsaj v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali sočasno z njo, nista mogli razpolagati. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Sprememba delodajalca - obveznosti prevzemnika in pravice delavca
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Delovna razmerja
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Na toženo stranko so zaradi spremembe delodajalca prešle tožničine pravice in obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je pri delodajalcu prenosniku veljala na dan prenosa poslovalnice. Dejstvo, da je imela tožena stranka v svojem splošnem aktu za delovno mesto prodajalca - blagajnika predvideno nižjo obračunsko osnovo plače, ni moglo vplivati na tožničino pravico do plače, kot ji je bila zagotovljena na podlagi prisilnih določb o spremembi delodajalca. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Novela Zakona o davku na dodano vrednost
Andrej Grah-Whatmough, 16.12.2010
Davki občanov in dohodnina
|
Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo - povrnitev stroškov kazenskega postopka - neupravičena pridobitev
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Obligacije
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Ker zakonodajalec ni posebej uredil vprašanja izravnave prikrajšanja, do katerega je prišlo v premoženjski sferi neupravičeno obsojene osebe zaradi plačila tistega, kar je bila ta dolžna plačati na podlagi neupravičene obsodbe, se v teh primerih smiselno uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno prejetega. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Preužitkarska pogodba - smrt prevzemnika - dedovanje prevzemnikovih obveznosti
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Obligacije
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Uporaba splošnega pravila o dedovanju pogodbenih obveznosti vzpostavlja ustrezno ravnotežje med položajema strank preužitkarske pogodbe v primeru prevzemnikove smrti. Analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, bi pomenila vse prej kot zanemarljivo omejitev lastninske pravice prevzemnikovih dedičev in neutemeljeno neuravnoteženost pogodbe v korist preužitkarja. Zato ni razlogov za sklep, da za primer smrti prevzemnika med izvrševanjem preužitkarske pogodbe ne velja 359. člen ZOR in da gre zato za prikrito pravno praznino. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Razpisi
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010- Rižanski vodovod Koper; rok je 31. december. - Notarska zbornica Slovenije; rok je 20. december. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Vključitev prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatka k ceni toplote v davčno osnovo za DDV
Avtor ni naveden, 16.12.2010
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2010Ali mora davčni zavezanec od zneska prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatka k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti obračunati DDV? |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
zaznamovalo nas je
Darja Golob-Koritnik, 16.12.2010
Ostalo
|
Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 49-50/2010Skupina prebivalcev Bostona, preoblečenih v Indijance, je v protest proti davku na čaj, ki je bil uveden brez soglasja predstavnikov kolonij, zasedla tri ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in zmetala v morje 342 zabojev čaja. Pobiralce davkov so prem |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Načelo sorazmernosti in javnost osebnih podatkov
Staša Curk, 16.12.2010
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
Staša Curk, Pravna praksa, 49-50/2010Pred nekaj tedni je Sodišče EU izdalo pomembno sodbo na področju dostopa do informacij javnega značaja. Glavni poudarki te sodbe (združeni zadevi C-92/09 in C-93/09, Volker und Markus Scecke GbR in Hartmut Eifert proti Land Hessen) so že bili predstavljeni v PP, št. 45/2010, sodba pa ima pomemben vpliv tudi na slovensko ureditev področja dostopa do informacij javnega značaja, ki podobno kot izpodbijana ureditev določa javnost (osebnih) podatkov, kadar gre za porabo javnih sredstev. Sodišče je v tej sodbi namreč vnovič iskalo ravnovesje med pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov in načelom preglednosti ter poudarilo potrebo po uskladitvi obeh konkurirajočih si interesov. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
"Zasebnost" države
Miro Cerar, 16.12.2010
Uprava
|
dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 49-50/2010Ljudje večinoma ne zmoremo zavestno usmerjati in nadzirati svojih misli, čustev, nagonov, intuicije in drugih (re)akcij. Čeprav bi domnevali ali trdili, da so vse naše misli, občutja in ravnanja usmerjana in obvladovana iz našega (naj)globljega jaza, s čimer bi torej vzpostavili povsem avtonomno koncepcijo človeka, bi se empirično vedno znova soočili z dejstvom, da nam to na ravni vsakdanjega zemeljskega življenja kaj dosti ne pomaga, kajti v tej razsežnosti se pač večinoma ne obvladujemo. Nedvomno pa se obvladujemo v meri, ki nam omogoča osebnostni razvoj in razmeroma mirno družbeno sožitje. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Res iudicata pri pridržalnih zadevah?
Cvetka Horvat, 16.12.2010
Civilni sodni postopki
|
Cvetka Horvat, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Islamsko bančništvo - hit bančnega sistema v prihodnosti?
Peter Merc, 16.12.2010
Monetarni predpisi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Prodaja nepremičnih kulturnih spomenikov v državni lasti
Ivanc Tjaša, Vrenčur Renato, 16.12.2010
Naravna in kulturna dediščina
|
Tjaša Ivanc, Renato Vrenčur, Pravna praksa, 49-50/2010Državni zbor je potrdil besedilo Odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 evrov za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2012 (v nadaljevanju Odlok). Z Odlokom se predvideva prodaja nekaterih najpomembnejših nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena. Država bo do leta 2012 ponudila v odkup znane gradove, kot so Rihemberk nad Branikom, Otočec in Socka pri Vojniku (ti so predvideni že v letu 2011), Borl, Viltuš, Bizeljsko, Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, Gradac pri Metliki in Turnišče pri Ptuju. Vprašanje je, ali je taka odločitev o prodaji kulturnih spomenikov državnega pomena najprimernejša. Predvidene so namreč razmeroma nizke orientacijske vrednosti teh nepremičnin, ki so izjemnega splošnega oziroma javnega pomena za kulturno dediščino. Pri tem je treba upoštevati, da temeljna načela varstva kulturne dediščine poudarjajo zlasti, da je odtujitev spomenika v lasti države, pokrajine ali občine dopustna le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je v skladu z družbenim pomenom spomenika. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Ustavo je treba jemati resno
Rok Čeferin, 16.12.2010
Ustavno sodišče
|
Rok Čeferin, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |
|