O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Efektivno delo

Miha Šercer, 22.12.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016• Ali se v delovni čas zaposlenih šteje tudi čas vožnje do naročnika in nazaj, ki ga delavci opravijo že izven rednega delovnega časa?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 6. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma; - zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. 9. december
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Kaj bo tokrat dobrega?

dr. Nataša Hribar, 22.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2016S kolegico z univerze sva se pred nekaj dnevi ustavili pri zagonetnem strokovnem vprašanju: Zakaj v frazah, kot sta Kaj bo dobrega? in Kaj je novega?, uporabimo pridevnik v rodilniku, in ne v imenovalniku (kaj bo dobro, kaj je novo)? Odgovor vsekakor ni kar ležal na dlani, treba je bilo dobro pobrskati po jezikovnih priročnikih, pa še vedno nisem povsem prepričana, da bom podala povsem enoznačen odgovor na to vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Slavnostni govor ob 25. obletnici Ustave RS

dr. Marko Bošnjak, 22.12.2016

Ustavno sodišče

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 49-50/2016Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovana gospa predsednica ter sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, spoštovani drugi visoki gostje!
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Znižanje denarne socialne pomoči - prosti preudarek

Avtor ni naveden, 22.12.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Stroški izobraževanja

Nana Weber, 22.12.2016

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2006 je zavod z več zaposlenimi sklenil pogodbe o izobraževanju za višjo stopnjo izobrazbe, s katero se je zavezal, da bo kril celotne stroške šolanja, zaposleni pa so se zavezali, da bodo v zavodu delali najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. Rok za dokončanje študija po pogodbah je bil 30. september 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Mladi kmetje in medgeneracijski prenos kmetije

Valentin Orešek, 22.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Valentin Orešek, Pravna praksa, 49-50/2016Medgeneracijski prenos kmetije je poleg nakupa kmetije eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjenih mladim kmetom. Primerjalno gre za precej svojevrstno ureditev, ki v praksi sproža kar nekaj vprašanj. Tudi sodišča pri nekaterih najosnovnejših predpostavkah medgeneracijskega prenosa nimajo enotnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Inšpekcijski nadzor šele tri leta po prijavi

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) navajala, da je bila zadnje tri mesece leta 2013 zaposlena pri delodajalcu, kjer je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Moč za prijavo kršitev na Inšpektorat RS za delo (IRSD) je zbrala šele po letu in pol. Najprej se je na IRSD obrnila z vprašanjem o dopustnosti vložitve prijave zoper bivšega delodajalca. V začetku oktobra 2015 je prejela odgovor (strokovno pomoč), na podlagi katerega je nato takoj vložila prijavo zoper bivšega delodajalca. Konec oktobra 2015 je prosila za odgovor, ki pa ga ni prejela. Zato se je marca 2016 obrnila na Varuha in prosila, da ji pomaga ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno prijavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Razžaljeni in ponižani funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Breda Mulec, 22.12.2016

Uprava

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 49-50/2016V Arhivu RS, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, se je pod oznako "tiskovne sodbe" nahajal tudi sodni spis razžaljenega in ponižanega Josipa Vidmarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vrtljiva vrata finančnih nadzornikov

mag. Sandi Kodrič, 22.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2016Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Priznavanje meddržavnih posvojitev po Haaški konvenciji

Petra Forjanič, 22.12.2016

Varstvo človekovih pravic

Petra Forjanič, Pravna praksa, 49-50/2016Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija ) je rezultat prizadevanja mednarodne skupnosti po oblikovanju minimalnih skupnih standardov ter sistema upravnega sodelovanja držav v postopkih meddržavnih posvojitev. Področje meddržavnih posvojitev se je z njeno uveljavitvijo temeljito spremenilo, saj jo je ratificiralo veliko število pogodbenic, ki so dosledno implementirale njene določbe. Temeljno vodilo celotnega postopka je zagotavljanje največje otrokove koristi in pravnega varstva njegovih pravic, čemur je namenjena tudi določba o neposrednem priznavanju odločb o meddržavni posvojitvi v vseh državah podpisnicah. Žal pa njeno praktično izvajanje še vedno prinaša probleme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 22.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 49-50/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je trenutno na resni preizkušnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja upravnega organa v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek, izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do podobe in zdrava pamet

dr. Nataša Pirc Musar, 22.12.2016

Sodišča

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 49-50/2016Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo uporabiti imena, priimka in podobe nekoga v komercialne namene, ne da bi ta posameznik v to privolil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dokazovanje pridobljenega razlikovalnega učinka znamke

dr. Klemen Pohar, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 49-50/2016Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 in 2017
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni napovednik

Patricij Maček, 22.12.2016

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Zasebno varovanje kot del možnih varnostnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Vedenik Leon, Kovač Jožef, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Leon Vedenik, mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 49-50/2016Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v organizacijah ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z njegovim 5. členom mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Od 6. do 19. decembra

Patricij Maček, 22.12.2016

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016 Torek, 6. 12. Obisk DPM Hrvaške. Namestnik Varuha človekovih pravic RS (Varuh) Ivan Šelih je s sodelavci Državnega preventivnega mehanizma (DPM) mag. Juretom Markičem, Robertom Gačnikom in Lilijano Jazbec sprejel obisk predstavnikov DPM Hrvaške, ki ga izvaja Pučki pravo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Spremembe ZDR-1, ZID-1 in ZUTD

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Predloge in spremembe zakonov je MDDSZ prvič predstavilo na 294. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 18. novembra 2016. Vse spremembe temeljijo na dokumentu Za dostojno delo, ki predstavlja analizo stanja na trgu dela in je bil predstavljen na 285. seji ESS 1. aprila 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Zorman Gregor, Mercina Jure, 22.12.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Gregor Zorman, Jure Mercina, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Neposredno trženje na osebne elektronske naslove zaposlenih

Irena Vovk, 22.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2016Sporočilo IP in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), 12. november 2016 V zadnjem času je opazen porast uporabe aplikacij oziroma iskalnikov, prek katerih podjetja pridobivajo e-naslove, na katere pošiljajo komercialna sporočila, pri čemer ponudniki aplikacij z zavajajočim i
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 2. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016 23. december 1817 - Nov kataster Avstrijski cesar Franc I. je izdal patent o izdelavi novega stabilnega katastra za odmero zemljiškega davka. Za pripravo in izdelavo katastra in nove davčne regulacije so bili ustanovljeni posebni upravni organi in komisije, tako na ravni c
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dnevnice

Miha Šercer, 22.12.2016

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016V podjetniški kolektivni pogodbi imamo zapisano, da za službeno potovanje v Republiki Sloveniji delavcu pripada povračilo stroškov prehrane (dnevnica), povračilo stroškov prenočevanja in povračilo stroškov prevoza. Službeno potovanje delavca mora biti odobreno s potnim nalogom direktorja, s katerim se določi, kateri stroški bodo delavcu povrnjeni. Dnevnica pripada delavcu kot povračilo stroškov prehrane, ki jih je imel pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju oz. delu na terenu v kraju, ki je od kraja sedeža družbe oddaljen več kot 15 km in je izven območja opravljanja redne dejavnosti družbe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

< Vsi
2016(45)
> December(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK LM N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov