O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Veljavnost kolektivne pogodbe

Miha Šercer, 10.2.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 5/2017V naših pogodbah o zaposlitvi, ki so bile pripravljene še v času veljavnosti panožne kolektivne pogodbe, ki ne velja več, se tudi izrecno sklicujemo na to kolektivno pogodbo, tako kot to zahteva Zakon o delovnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Pravice in obveznosti delavke v času odpovednega roka

mag. Nataša Belopavlovič, 10.2.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 5/2017Delavki smo redno iz poslovnega razloga odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Ker gre za delavko, ki smo jo pred nekaj leti prevzeli od drugega delodajalca, smo ji kot njegov pravni naslednik dolžni zagotoviti relativno dolg odpovedni rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Delo kmetov po upokojitvi

Urška Ahlin Ganziti, 10.2.2017

Delovna razmerja, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Urška Ahlin-Ganziti, Pravna praksa, 5/2017Upokojil sem se kot samostojni podjetnik in imam zaposlenega še enega delavca, zato se mi od pokojnine mesečno odteguje določen znesek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Ustavno varovana pravica do pokojnine le za obvezno pokojninsko zavarovanje

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Ustavno sodišče je v zadevi U-I-206/15 z dne 12. januarja 2017 odločilo, da členi 432, 433 in 434 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) niso bili v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Osnovni podatki o sklenjenih poslih so javno dostopni

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja nista v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (ZPRPGDZT) (Ur. l. RS, št. 5/17) - veljati začne 18. februarja. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Dodeljevanje zadev

Toni Tovornik, 10.2.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2017Pretekli teden je odvetnik Radovan Cerjak javno opozoril, da se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani zadeve v triažni pisarni dodeljujejo na netransparenten način, kar naj bi omogočalo manipulacije postopka. Na sodišču so očitke zanikali in zatrdili, da zadeve dodeljujejo v skladu s Sodnim redom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Razpisi

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017 Ur. l. RS, št. 4/17 1. Okrajna ali okrožna državna tožilca - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 11. februar 2017. Ur. l. RS, št. 5/17 2. Generalni direktor - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; rok je 13. februar 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Trenutek izkazovanja osnovne sposobnosti gospodarskega subjekta v postopku javnega naročanja

Klemen Pohar, 10.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 5/2017V vsakem postopku javnega naročanja morajo ponudniki izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti oziroma ne smejo obstajati razlogi za njihovo izključitev, pri čemer se običajno presoja izpolnjevanje pogojev v trenutku oddaje ponudbe. Postopki javnega naročanja so lahko dolgotrajni in izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti se lahko po oddaji ponudbe spremeni. Včasih se zato zastavi vprašanje, ali ne bi bilo primerno takega spremenjenega stanja upoštevati pri presojanju popolnosti oziroma dopustnosti oddane ponudbe. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možnost in priložnost za vse diplomante Pravne fakultete v Ljubljani

dr. Rajko Pirnat, 10.2.2017

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 5/2017"Ne jemljimo tega društva kot formalnost, nadlego ali moro, temveč kot možnost in priliko, ki ji lahko skupaj damo za vse koristno vsebino," je na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja na PF Univerze v Ljubljani, neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik, sicer profesor na fakulteti, dr. Janez Kranjc. V svojem prvem "predsedniškem nagovoru" je povedal, da vidi glavni cilj društva v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bosta pod okriljem kluba organizirana denimo kulturni večer in koncert članov, predsednik pa si bo poleg tega prizadeval, da bi na začetku poletja organizirali tudi sproščeno druženje v naravi v obliki piknika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti)

mag. Niko Pušnik, 10.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

SoStat - sodna statistika

Gregor Zagozda, 10.2.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 5/2017Ste se kdaj spraševali, kakšni so zaostanki na naših sodiščih? Ali mogoče, katera sodišča imajo večji in katera manjši pripad zadev letno? Odgovore na ta vprašanja in še več lahko najdete v spletni aplikaciji za prikaz sodne statistike SoStat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Referendum v luči 25-letnice Ustave

Patricij Maček, 10.2.2017

Ustavno sodišče, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2017"Odnos države do ustave je odraz njene zrelosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Referendum v luči 25-letnice ustave, ki je potekala 19. januarja na PF Univerze v Ljubljani v organizaciji Društva za ustavno pravo Slovenije, med drugim povedal nekdanji sodnik Ustavnega sodišča, upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani in predsednik društva dr. Franc Grad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Pavšalna obveznost hrambe podatkov o prometu in o lokaciji je (še vedno) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 10.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2017"Če bi bili ljudje angeli, potem ne bi potrebovali vlade. Če pa bi, v nasprotju s tem, angeli vladali ljudem, potem ne bi potrebovali niti notranjega niti zunanjega nadzora nad vlado. Pri vsakem poskusu oblikovati vlado, ki naj bi jo ljudje izvajali nad ljudmi, pa je največja težava naslednja: najprej moramo vlado usposobiti za to, da bo zmožna nadzorovati tiste, ki jim vlada, nato pa jo moramo prisiliti še k temu, da bo nadzorovala samo sebe." S temi besedami Jamesa Madisona, četrtega predsednika Združenih držav Amerike, se prične uvod sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Saugmandsgaarda ?eja v obravnavanih zadevah, ki se neposredno nanašata na vprašanje zakonite hrambe komunikacijskih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

Delovna razmerja

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Oglasi in jedilniki v tujem jeziku in javna raba slovenščine

Branka Knafelc, 10.2.2017

Ostalo

Branka Knafelc, Pravna praksa, 5/2017V šoli neprestano govorimo in učimo učence o rabi slovenščine v življenju in tudi oglaševanju. Bila sem na posvetu o rabi slovenščine, ki se je odvil v prostorih Državnega sveta 8. decembra 2016. Med drugim je bilo predstavljeno tudi poročilo o kršitvah pri oglaševanju (jedilnikov pred gostilnami, hoteli, vedno več firm ima v naslovih imena v angleškem jeziku ali v drugem tujem jeziku). V poročilu o kršitvah pa je bilo predstavljeno, da so bile prijavljene le štiri prijave kršitev glede uporabe slovenščine. Vprašanje: sem na primer inšpektor za delo, med moje naloge sodi tudi pregled teh kršitev. Kot inšpektor hodim denimo po Čopovi ulici v Ljubljani in vidim na vsakem koraku kršitve v zvezi z uporabo slovenščine, ker so vsi oglasi pretežno v angleščini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sklanjanje moških imen in priimkov z (ne)obstojnim polglasnikom

dr. Nataša Hribar, 10.2.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5/2017Za samostalnike moškega spola, katerih osnova se končuje na neobstojni polglasnik (ki ga večinoma zapisujemo z -e-), v slovenskem knjižnem jeziku velja, da pri sklanjanju, pogosto pa tudi pri tvorjenju npr. vrstnih ali svojilnih pridevnikov ta polglasnik izpada, npr. v osnovah na -ec (znanec - znanca - znančev), -ek (dedek - dedka - dedkov), -en (kamen - kamna - kamnit), -er (veter - vetra - vetrni), -em (turizem - turizma), -el (posel - posla - poslovni), -elj (krhelj - krhlja - krhljast), -enj (ogenj - ognja - ognjeni). Kadar se na koncu osnove pojavi več soglasnikov, ki jih drugega ob drugem težko izgovorimo, se polglasnik tudi pri sklanjanju ohrani, saj nam s tem omogoči, da soglasniški sklop sploh lahko izgovorimo. Npr. v besedi jezdec bi se ob izpadu polglasnika v odvisnih sklonih drug ob drugem pojavili soglasniki z, d in c (*jezdca), pri tvorbi pridevnika pa soglasniki z, d in č (*jezdčev), ki jih je v sklopu nekoliko težje izgovoriti; zato polglasnik v vseh sklonih in tvorjenkah ohranjamo: jezdec - jezdeca - jezdečev. (No, tujci, ki se učijo slovenščino, se s tem argumentom marsikdaj ne strinjajo, predvsem zaradi dejstva, da imamo besede, v katerih drug ob drugem stoji precej več soglasnikov kot v zgornjih besedah, pa zanje nikakor ne rečemo, da vsebujejo težko izgovorljiv soglasniški sklop; nahrbtnik ali srebrn sta samo dve od teh, da o samostalniku vzdržljivost in glagolu razžvrkljati sploh ne govorim.)
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Vlada RS

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 119. redni seji (26. januar 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, - Letni program športa v Republiki Sloveniji 2017, - Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Novi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)

Branka Sedmak, 10.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, TRGOVINA

Branka Sedmak, Pravna praksa, 5/2017Državni zbor je 22. novembra 2016 sprejel nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je začel veljati 3. decembra 2016, uporabljati pa se začne 3. marca 2017. Drugače od svojega predhodnika (ZPotK-1), ki je imel, vključno s prehodnimi in končnimi določbami, 45 členov, ima novi zakon kar 110 členov. V nadaljevanju je prikazanih nekaj novosti, ki jih uvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Razlaga drugega odstavka 20. a člena ZOZP

Avtor ni naveden, 10.2.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017Določila drugega odstavka 20.a člena ZOZP se ne sme razlagati tako, da ima zavarovalnica v vsakem primeru, ko je njena odgovornost sporna ali škoda ni v (celoti) ocenjena, na voljo tri mesece za reševanje oškodovančevega odškodninskega zahtevka in da šele potem pride v zamudo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 10.2.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2017 10. februar 1979 - Edvard Kardelj V Ljubljani je umrl slovenski politik, publicist in marksistični teoretik Edvard Kardelj. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in član predsedstva Avnoja. Po letu 1945 je b
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možgansko hekanje

dr. Aleš Završnik, 10.2.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2017Spremljanje hekerstva kot kulturnega fenomena (tj. hekerjev, ki so začeli z logiko delitvene ekonomije, po kateri računalniške kode ne patentiraš, ampak jo prosto deliš z drugimi - t. i. "white hat" hekerji) in kot kriminalnega fenomena (tj. hekerjev, ki so zgolj novodobna različica organizirane kriminalitete - t. i. "black hat" hekerji) občasno privede do izzivov "izven okvirov". Če so možgani zgolj obdelovalci podatkov, nevrotransmiterske povezave pa biološki ekvivalent interneta, je postalo s časom logično, da analiza vedno večje količine podatkov v "podatkovni družbi" posnema možgane - in od tod računalniške nevronske mreže. Ali je nasledek tega tudi ta, da je mogoče hekati naše možgane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 10.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2017Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Pravni napovednik

Patricij Maček, 10.2.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2017Pravni napovednik
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

< Vsi
2017(37)
> Februar(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJK LM N OP QR S Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov