O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Štrajkam

Primož Cencelj, 1.2.2018

SINDIKATI

Primož Cencelj, Pravna praksa, 5/2018"Hočem večjo plačo. Dvignimo minimalno plačo. Za opravljeno delo dostojno plačilo," in podobne misli je bilo moč zaslediti v medijih v zadnjem času. Je bilo to zame nepričakovano? Niti najmanj. Veliko na temo trga dela sem napisal že v kolumni Zdravo odpuščanje, zato se bom sedaj osredotočil bolj na ekonomsko implikacijo določenih sloganov. Slovenija ima v tem trenutku pozitivno proizvodno vrzel, kar v preprostem jeziku pomeni, da ekonomija raste hitreje, kot je dolgoročno sposobna. Če bi želeli gospodarsko rast ohraniti na trenutnih nivojih, bi bilo treba sprejeti različne strukturne reforme. V nasprotnem primeru je pričakovati postopno ohladitev ekonomske aktivnosti v naslednjih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Je sodba v zadevi Čeferin res hladen tuš za sodstvo?

dr. Rok Čeferin, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 5/2018Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 23. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, - predlog zakona o dopolnitvah Energetskega zakona. 25. januar - predlog zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene, - predlog zakona o spremembi Zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Položaj slovenske manjšine v Italiji že spet kritičen

dr. Mitja Stefancic, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 5/2018Mediji v matici in v zamejstvu so v minulih tednih poročali o slabih izidih goriške naložbene družbe KB1909, ki je za zdaj, vsemu navkljub, še vedno eden od finančnih temeljev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pa čeprav je njena usoda nejasna. Njena kriza bo nedvomno pustila daljnosežne posledice za delovanje gospodarskega sistema slovenske skupnosti v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Digitalni gerrymandering

dr. Aleš Završnik, 1.2.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2018Digitalna orodja spreminjajo politiko bolj radikalno kot koncepti e-uprave ali e-volitev. V Neuchâtelu in Ženevi na primer so po uvedbi e-volitev beležili višjo volilno udeležbo, demokratični cilj - privabiti ljudi na volišča - se je torej zdel uresničen. A ko novotarija ni bila več modna, je volilna udeležba padla na začetne ravni. Digitalizacija vladnih gradiv omogoča zanimive uvide v delo "predstavnikov ljudstva", kar daje posebno moč "civilni družbi", kot kaže slovenski sistem Parlameter: ni težko uganiti na primer, kateri strankarski veljak uporablja najmanj raznolik besednjak. Glede na to, da živimo v "nadzorstvenem kapitalizmu", je že na voljo kopica podatkov za analizo vladnega ali parlamentarnega dela, analizo zakonov, zakonodajne sledi, preferenc in osebnih zvez poslancev, torej tega, kar so do sedaj počeli lobisti. Novi trg avtomatizirane ali "podatkovno vodene" politike recimo obsega orodji Fiscalnote https://fiscalnote.com/what-is-grm/ in Quorum https://www.quorum.us/homepage/ Srčika teh aplikacij je analizirati zakone, osnutke, lobije, poslance, ki podpirajo ali se zavzemajo za določene cilje ali vrednote, in ciljno vplivati nanje. Nova podatkovna orodja pa delujejo tudi v obratni smeri, na primer ko se nanašajo na manipulacijo volilnih okrajev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E in stvarnim kazalom

dr. Jorg Sladič, 1.2.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 5/2018Zaradi obsežne novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se je na trgu med pravniki pojavila potreba po besedilih noveliranega zakona v raznih oblikah. GV Založba je ponudila že tradicionalna uvodna pojasnila, na znanstveni komentar še čakamo. V praksi pa so uvodna pojasnila še ena oblika predstavitve zakona, druga oblika pa je popolna usmeritev na t. i. kratkoročne potrebe prakse (samo stvarno kazalo in tabela spremenjenih členov). Založba Prvi člen se je odločila za izpustitev uvodnega komentarja oziroma znanstvenega prikaza noveliranega zakona in za popolno prilagoditev potrebam prakse (sodniki, odvetniki) s prikazom tabele spremenjenih členov in stvarnim kazalom. Delo bo zaradi tega služilo izključno potrebam prakse, saj bo pač knjižica, ki se jo bo vzelo na obravnavo, ko bodo praktiki na hitro potrebovali člen zakona za utemeljitev svojega ravnanja. Zato menim, da bo delo dobro sprejeto v praksi, saj vsebuje tisti minimum, ki ga praksa potrebuje za hitre reakcije med obravnavami (stvarno kazalo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Veriženje pogodb za določen čas in rok za izplačilo odpravnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 1.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5/2018V podjetju imamo dva primera v povezavi s pogodbami za določen čas in izplačilom odpravnine. V prvem primeru je bila delavka zaposlena na podlagi pogodbe za določen čas zaradi povečanega obsega dela v trajanju tri mesece, nato štiri mesece zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke in nato ponovno tri mesece zaradi povečanega obsega dela. V drugem primeru imamo delavko, ki se ji bo iztekla že tretja pogodba, sklenjena za določen čas - pri vseh je bil razlog povečan obseg dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Vsebina PP št.5/2018

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/20183 UVODNIK dr. Marko Novak Zapravljena ustavna priložnost 6-8 KONCESIJE dr. Mirko Pečarič Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev 8-9 MEDNARODNO PRAVO Andreja Friškovec Kaznivo dejanje agresije
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Vlada RS

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 165. redni seji (25. januar 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štip
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev

dr. Mirko Pečarič, 1.2.2018

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 5/2018Vlada je v Državni zbor poslala predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1). Prvi bo urejal koncesijska razmerja, drugi pa javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukture. Kljub temu da prvi načeloma ne regulira koncesij na področju negospodarskih javnih služb, ima kar nekaj določb, ki neposredno vplivajo nanje. Še posebej na področju raziskovalnih in razvojnih storitev pušča odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko rešili (vsaj) v novem predlogu Zakona o raziskovalni dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 1.2.2018

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 5/2018 The Future of Registered Partnerships Jens M. Scherpe in Andy Hayward (ur.) (Intersentia Cambridge, 2017) Delo je posvečeno harmonizaciji in unifikaciji evropskega družinskega prava. Vključuje primerjalno
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Pravica delavcev do dodatnega izobraževanja - v teoriji in praksi

Teršek Andraž, Medved Jernej, 1.2.2018

Delovna razmerja

dr. Andraž Teršek, Jernej Medved, Pravna praksa, 5/2018V današnji družbi ima izobraževanje zelo pomembno vlogo. Šolanje do prve zaposlitve ni več dovolj, od ljudi se - meniva, da upravičeno - pričakuje in zaželeno je, da se izobražujejo(-mo) vse življenje. V tem članku zato obravnavava teoretične definicije izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ustavnopravna izhodišča pravice do izobraževanja ter zakonodajo na področju dodatnega izobraževanja zaposlenih v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 1.2.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2018 3. februar 1830 - Londonski protokoli Podpisani so bili Londonski protokoli, s katerimi je bila kraljevini Grčiji zagotovljena popolna samostojnost. 5. februar 1846 - The Oregon Spectator Kot prvi časopis na zahodu ZDA je začel izhajati The O
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Nadzor nad delovanjem invalidskih podjetij

Matej Vošner, 1.2.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delovanju invalidskih podjetij. Vedno več je pobud glede delovanja invalidskih podjetij, zato je Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil poostritev sistemskega nadzora nad invalidskimi podjetji, pri čemer bi se ugotovitve in ukrepi javno objavili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Društvo kot sobodajalec

dr. Nana Weber, 1.2.2018

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5/2018• Ali se društvo lahko ukvarja z oddajanjem sob v najem oziroma s turizmom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Evropa

Patricij Maček, 1.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2018 Torek, 23. 1. Financiranje podjetij. Evropska komisija (EK) naj bi okrepila dostop do finančnih sredstev za mikro in socialna podjetja. Program Evropske unije (EU) za zaposlovanje in socialne inovacije, s katerim EK spodbuja trajnostno zaposlenost najbolj ranljivih posa
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Pravni napovednik

Patricij Maček, 1.2.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2018Pravni napovednik
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

< Vsi
2018(37)
> Februar(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF GH IJ K LM N O P QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov