O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Poplačilo deviznih varčevalcev LB: pravična delitev dolgov nekdanje Jugoslavije med države naslednice?

dr. Janja Hojnik, 20.8.2015

Akti o nasledstvu, Banke, zavodi

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 31-32/2015V senci zelo odmevnih bančnih zgodb zadnje gospodarske krize se je na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu odvijala še ena bančna saga velikega ekonomskega, političnega in pravnega pomena. Gre za osrednje, še zmeraj nerešeno nasledstveno vprašanje nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), to je odgovornost držav naslednic za še ne poplačane "stare" devizne vloge, se pravi prihranke v bankah na ozemlju SFRJ pred razpadom nekdanje države. Po razpadu SFRJ in njenega bančnega sistema je veliko vlagateljev izgubilo dostop do svojih deviznih sredstev. Nove države naslednice SFRJ so namreč naknadno uvedle različne povračilne sheme, ki so za poplačilo postavile različne pogoje, kot je ozemlje depozita ali državljanstvo vlagateljev. Več sto tisoč vlagateljev tako do danes ni dobilo nadomestila, ker države naslednice niso mogle doseči dogovora o skupni odgovornosti za te vloge, za katere je prej jamčila jugoslovanska federacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Razpisi

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015 Ur. l. RS, št. 59/15 1. Tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) - Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. september. 2. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalne
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Mandatar za sestavo vlade

dr. Ciril Ribičič, 20.8.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 31-32/2015Temeljna značilnost delovanja sodobnih političnih sistemov je prevlada izvršilne oblasti nad zakonodajno. Ta prevlada ima zelo različne pojavne oblike. Ustavna zamisel o močnem predstavniškem telesu kot osrednji demokratični instituciji državne oblasti se v praksi deformira tako, da ima odločilno vlogo izvršilna oblast.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost?

mag. Peter Merc, 20.8.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 31-32/2015Bančna tajnost je desetletja veljala za temeljni institut bančništva. Banke kot kreditne institucije je zavezovala k varovanju podatkov o komitentih, ki so jih banke pridobile na podlagi poslovnega razmerja. V zadnjih nekaj letih se trend giblje v smeri omejevanja tega instituta. Podpis pogodbe o izmenjavi podatkov med EU in Švico konec maja letošnjega leta se označuje kot konec bančne tajnosti švicarskih bank, ki je nedvomno veljala za globalni sinonim varovanja zaupnosti podatkov o bančnih komitentih. Nedavno sprejeti novi Zakon o bančništvu (ZBan-2) se je med drugim dotaknil tudi vprašanja dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bank, ki velja za banke, delujoče na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

At uero scelerum in homines atque in deos inpietatum nulla expiatio est

Janez Kranjc, 20.8.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 31-32/2015Pred seboj imamo misel iz Ciceronove razprave o zakonih (De leg. 1, 40), ki se v prevodu glasi "Ni pa sprave za zločine proti ljudem in brezbožnost do bogov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Zasebno varovanje

Irena Vovk, 20.8.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja je strokovno gospodarsko interesno združenje, ki povezuje pravne in fizične osebe na področju zasebnega varovanja oseb in premoženja, vanjo pa se lahko vključijo tudi drugi subjekti, katerih dejavnost je povezana z dejavnostjo zasebnega varovanja ali pa je ta pomembna za dejavnost zasebnega varovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Izterjava sankcij za prekršek lahko traja tudi deset let

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Pobudnik meni, da je rok desetih let za zastaranje izvršitve sankcije, izrečene za prekršek, predolg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

ZJN-3

Irena Vovk, 20.8.2015

PRORAČUN

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Predlog novega zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki ga je 23. julija sprejela Vlada, v slovenski pravni red v celoti prenaša novi evropski direktivi s področja javnega naročanja, njegove rešitve pa bodo omogočile bolj transparentne, krajše in učinkovitejše postopke. Novi sistem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo. Za nekatere specifične storitve pa izrecno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (inženirske, arhitekturne storitve ipd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninska odgovornost zavoda za zaposlovanje

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Toženčeva odškodninska odgovornost tožnici, ki jo je napotil na usposabljanje k izvajalcu programa usposabljanja, je odvisna od presoje ustreznosti njegovega ravnanja, torej same napotitve, in ne od presoje ustreznosti ravnanja izvajalca programa usposabljanja, h kateremu je tožnico napotil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninski spor - vmesna sodba

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015S pravnomočnostjo vmesne sodbe je sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe pa vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v nadaljevanju konkretne pravde je odvisen od ustrezne identifikacije tožbenega zahtevka ob njeni izdaji in razmejitve temelja in višine tega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Pravica do zasebnosti v postopkih državnotožilskega odločanja

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je kot oškodovanec kaznivega dejanja od okrožnega državnega tožilstva prejel sklep o zavrženju kazenske ovadbe. Tožilstvo je sklep, ki je vseboval imena, priimke in naslove prebivališč oškodovancev, podatke o vrednosti odtujenega premoženja ter o datumu vlomov v hišo, poslalo vsem štirim oškodovancem. Zaradi vsebine tega sklepa je pobudnik menil, da mu je bila kršena pravica do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost delodajalca za mobing

Miha Šercer, 20.8.2015

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - delež soodgovornosti

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena od mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa tega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Zaseg protipravno pridobljene premoženjske koristi ne krši človekovih pravic

Lena Šutanovac, 20.8.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 31-32/2015Gruzija je ena od kavkaških držav, ki je po razpadu Sovjetske zveze ubrala samostojno in suvereno pot, v zadnjih letih pa se je spopadla s številnimi problemi tranzicije, med drugim s korupcijo v državnih organih. K temu so pripomogle tudi razmere v državi po revoluciji vrtnic leta 2003, ki je zahtevala menjavo vlade in drugačno politiko vodenja države. Zadeva Gohitizde in drugi proti Gruziji je primer zglednega dela gruzijskih državnih organov v boju proti korupciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Vsebina PP št.31-32/2015

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/20153 UVODNIK dr. Katja Škrubej Magna Carta 1215? - Simbolne kontinuitete in prelomi. Vzporednice in vplivi. 6 BANČNO PRAVO mag. Peter Merc Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost? 8 JAVNA NAROČILA Nenad Mrdaković O čem bi DKOM smela in morala
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

O čem bi DKOM smela in morala ponovno odločati?

Nenad Mrdaković, 20.8.2015

PRORAČUN

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 31-32/2015Namen prispevka je strnjeno opozoriti na problem (ne)odločanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) v zadevah, ki se dotikajo vprašanja ponudbene cene, sestavljene v nasprotju s pošteno konkurenco, o katerem se DKOM v skladu z novejšo prakso izreka za nepristojno. Opozoril bom tudi na ključne pomanjkljivosti osnutka Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) glede vprašanja učinkovite konkurence in podal nekaj predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Trirazsežna znamka igralnih figur Lego

dr. Klemen Pohar, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2015Za družbo Lego je pomembna pravna zaščita izdelkov, ki jih proizvaja. Gre namreč za priljubljene kocke in razne figure, ki jih ni težko kopirati, kocke oziroma figure drugih proizvajalcev pa so pogosto združljive s kockami, ki jih proizvaja ta družba. Družba Lego je kocke, ki jih proizvaja, najprej varovala s patenti, po poteku patentne zaščite pa ji je preostala zaščita na podlagi drugih pravic intelektualne lastnine, med drugim tudi znamke. Pred nekaj leti je družba pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) neuspešno poskusila zaščititi trirazsežno znamko kock Lego, pred nedavnim pa je uspešno prestala izpodbijanje njene trirazsežne znamke oblike človeške figure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

(R)evolucija terorizma - tuji teroristični borci ali tuji borci?

mag. Robert Golobinek, 20.8.2015

Kaznovalno pravo

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 31-32/2015Koncept t. i. tujih terorističnih borcev je vse bolj priljubljen odziv na izzive mednarodnemu miru in varnosti. V zadnjem času je na dnevnih redih večine mednarodnih varnostnih in zunanjepolitičnih dogodkov. V Državnem zboru RS sta bila glede tega koncepta vložena dva zakonodajna predloga skupine poslancev, ki pa nista bila podprta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Ni prostora za podjetne

mag. Sandi Kodrič, 20.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 31-32/2015Antropologinja Vesna V. Godina v svojih nedavno izdanih Zablodah postsocializma Sloveniji napoveduje črno usodo, ker da smo Slovenci iz zgodovinskih razlogov, izvirajočih iz fevdalizma, prežeti z vrednotami, ki niso združljive z ekonomskim sistemom, kakršnega smo prevzeli po osamosvojitvi in vstopu v EU. Nezdružljivih točk je veliko, najvidnejše pa so produkcijski način, pojmovanje lastnine in pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015 Torek, 21. 7. Kolektivno dogovorjen delovni čas. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound v poročilu o spremembah v kolektivno dogovorjeni dolžini delovnega časa v letu 2014 v državah EU in na Norveškem ugotavlja, da še vedno obstaja velik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kdo je upravljavec osebnih podatkov pri franšizni pogodbi?

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Slovensko podjetje ima z nizozemskim podjetjem sklenjeno franšizno pogodbo in na slovenskem trgu ponuja njegovo internetno aplikacijo. Nizozemsko podjetje (upravljavec osebnih podatkov) posreduje osebne podatke, ki jih je zbralo v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (ime, priimek, e-naslov končnih uporabnikov aplikacije), strankam (naročnikom aplikacije) za namene neposrednega trženja, o čemer je končni uporabnik seznanjen že pred zagonom aplikacije in se s tem, ko jo zažene, tudi strinja oziroma to potrdi. Ali je slovensko podjetje kot lastnik franšize podvrženo določbam Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Pravniki in novinarji

dr. Šime Ivanjko, 20.8.2015

Ostalo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 31-32/2015Konec julija se je na enem od programov RTV Slovenija predvajala reklama, v kateri je urednica Dnevnika propagirala odgovorno poročanje v Dnevniku. Pri tem se je v ospredju vrtel posnetek boginje pravice - klasičnega simbola sodišča. Reklama se je končala z osebnim podpisom urednice kot jamstvom za resničnost vsebine, ki jo je povedala. Reklama je bila privlačna za oko, vendar pa je pri marsikaterem pravniku vzbudila misel, da je čas, da sodišča odmrejo, saj bodo na RTV v Dnevniku vse izrečeno pretehtali in proučili vsa dejstva ter javnosti poročali svoje ugotovitve kot nesporno sodbo, ki jo bo podpisovala urednica. Pred leti sem v PP že komentiral izjavo novinarke iste RTV, ki je takrat dejala, da je uspela rešiti večletni spor v nekem stanovanjskem bloku v eni uri, ki ga sodišče ni moglo rešiti. Res se lahko vprašamo, ali je treba leta in leta študirati pravo, če pa lahko vse sodbe vnaprej izrečejo novinarji po že znanem postopku. Policija poda ovadbo, novinarji to proučijo istega dne in zvečer na Dnevniku imamo izrečeno kazen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Windows 10 - primernost politike zasebnosti

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2015/2018, 7. avgust 2015 Posameznik navaja nekatere pomisleke glede splošnih pogojev za uporabo sveže izdanega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10 (t. i. EULA, angl. end-user license agreement). Meni, da v delu, ki ure
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Večja učinkovitost arbitražnih klavzul v EU?

Peter Gorše, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Peter Gorše, Pravna praksa, 31-32/2015V mednarodni poslovni praksi je običajno, da pogodbene stranke v medsebojne pogodbe vključijo arbitražne klavzule, ki morebitne spore delegirajo v reševanje arbitraži. Poleg številnih drugih razlogov se stranke za to odločijo v pričakovanju strokovnosti, hitrejše rešitve spora ter tajnega in stroškovno učinkovitejšega postopka. Vzporedni postopki, ki se vodijo pred različnimi forumi, doseganje takih ciljev ovirajo. Tipično pravno sredstvo, ki je namenjeno preprečevanju vzporednih postopkov, so prepovedi tožb (angl. anti-suit injunctions), ki jih uporabljajo predvsem sodišča držav s tradicijo common law, v zadnjem času pa so postala tudi sredstvo za zagotavljanje učinkovitosti arbitražnih sporazumov. Gre za pravno sredstvo, ki je usmerjeno proti stranki zasebnega prava in prepreči začetek postopka pred drugim forumom ali odvrne od nadaljevanja takega postopka, kadar je že začet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2015(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐEFG H I JK LM N OP QR SŠ TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov