O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Privatizacija državnih podjetij v mreži prava EU

dr. Janja Hojnik, 4.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 22/2015Medijsko preplavljanje z zgodbami o privatizaciji podjetij v državni lasti kaže, da po enajstih letih članstva v EU v Sloveniji še zmeraj zelo slabo poznamo temeljna načela prava EU in razmišljamo na ustaljen "jugoslovanski" način, ki je med ljudmi običajno zelo dobro sprejet, pa čeprav se niti dobro ne vprašajo, ali je to zanje dejansko dobro in zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Eden ali en?

dr. Nataša Hribar, 4.6.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2015Tokratni kotiček začenjam z nalogo: ali bi v spodnjih primerih uporabili števnik eden ali en?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Plačljive objave kvarijo nomotehniko

Anita Lulić, 4.6.2015

Ostalo

Anita Lulić, Pravna praksa, 22/2015"Država potrebuje precej radikalno spremenjen pristop k pravnemu normiranju. Želel bi si, da bi se v naši državi razvila večja samozavest," je bila uvodna misel dr. Janeza Pogorelca iz Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ob začetku okrogle mize na XIII. nomotehničnih dnevih, ki so v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, Službe Vlade RS za zakonodajo in PF Univerze v Ljubljani potekali 20. maja 2015 v prostorih fakultete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Na poti do sodobnega, odgovornega notariata

Sonja Kralj, 4.6.2015

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2015Od poosamosvojitvene prve ureditve notariata v Sloveniji, leta 1995, smo tako notarji kot tudi uporabniki naših storitev in seveda tudi slovenski pravosodni sistem pridobili izkušnje, ki nam omogočajo, da izostrimo vizijo sodobnega notariata. Notarji smo v teh 20 letih delovanja dokazali, da razbremenjujemo sodišča in tako neposredno povečujemo pravno varnost državljanov ter hkrati zmanjšujemo javno porabo. Zavedamo se, da v slovenskem pravosodnem sistemu še obstajajo področja, ki bi jih lahko notarji prevzeli in s tem dodatno zmanjšali pritisk na sodišča. Zato bi bili neodgovorni, če ne bi skušali prepričati tako uporabnikov naših storitev kot tudi države, da je tak prenos koristen za vse. Gre predvsem za prenos nespornih zapuščinskih zadev na notarje. Za to imamo strokovno utemeljene in pripravljene že vse zakonodajne podlage, potrebna je le še politična volja, da lahko te spremembe zaživijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vse več tožb proti novinarjem

Anita Lulić, 4.6.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anita Lulić, Pravna praksa, 22/2015"Število postopkov zoper novinarje in medije strmo raste. Vsota civilnih in kazenskih postopkov je dosegla število 127. Največ je odškodninskih tožb in skupna višina vseh civilnopravnih zahtevkov je 3,2 milijona evrov. Po podatkih Društva novinarjev Slovenije je prišlo do obsodilne sodbe le v šestih primerih, od tega pa so postale zadeve pravnomočne v le štirih primerih," je na okrogli mizi v okviru seminarja Novinarji v sodnih postopkih - med legitimnostjo in discipliniranjem 21. maja na PF Univerze v Ljubljani povedal novinar Dnevnika Primož Cirman in pojasnil, da to razmerje kaže, da so tožbe večinoma namenjene pritisku na novinarje, "saj so mediji ekonomsko precej bolj ranljivi, hkrati pa so se osebe z vplivom v politiki in gospodarstvu začele zavedati, kakšen vpliv imamo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 4.6.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 22/2015Ministrstvo za javno upravo je 24. aprila 2015 v javno razpravo posredovalo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Uveljavitev novega zakona je posledica zahteve Evropske unije po prenosu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. Rok za implementacijo direktiv je 18. april 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vnovična zmaga študentov PF Univerze v Ljubljani na tekmovanju iz poznavanja prava EU

Vlahek Ana, Hergouth Ana, 4.6.2015

Ostalo

dr. Ana Vlahek, Ana Hargouth, Pravna praksa, 22/2015V letošnjem šolskem letu so se študentje PF Univerze v Ljubljani znova udeležili regionalnega tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC) v Gruziji, kjer se je ekipa že drugo leto zapored (in tretjič v zadnjih štirih letih) veselila ekipne zmage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Ključna vloga prava v liberalizaciji

Denis Baghrizabehi, 4.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Denis Baghrizabehi, Pravna praksa, 22/2015Liberalizacija je proces, ki poteka tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Njena učinkovita izvedba brez regulacije ni mogoča. Gre za kompleksen in dolgotrajen proces, v katerega je vključeno več akterjev. Vloga, ki jo v obravnavanem razvoju dogodkov odigra pravo, pa je ključnega pomena. V nakazani smeri je potekala razprava na okrogli mizi Proces liberalizacije v Sloveniji, ki je bila organizirana 21. maja na PF Univerze v Mariboru, v okviru projekta Jean Monnet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Spregled izobrazbe

Nataša Belopavlovič, 4.6.2015

Delovna razmerja

Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 22/2015Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo razvršča dela v tarifne razrede glede na zahtevnost dela in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu (7. člen). V drugem odstavku istega člena določa, da razvrstitev del po tej pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe, če kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje. člen 217 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 5. točki določa, da se z globo kaznuje, kdor sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (22. člen - delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Patentiranje biotehnoloških izumov

dr. Klemen Pohar, 4.6.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 22/2015Patentno pravo že nekaj časa omogoča patentiranje izoliranega človeškega biološkega materiala, kot so geni, zaporedja nukleotidov DNK, beljakovine in podobno. Biotehnološka podjetja to možnost s pridom izkoriščajo, zato se število biotehnoloških patentov ves čas povečuje, področje biotehnologije pa je med desetimi največjimi področji po letnem obsegu patentnih prijav, vloženih pri Evropskem patentnem uradu (EPU). Danes so dopustnost in pogoji za patentno zaščito človeškega biološkega materiala večinoma jasni, v preteklosti pa je bilo na tem področju precej nerešenih vprašanj. V tem članku predstavljam pomembnejša med njimi, in sicer vprašanje razlikovanja med odkritji in izumi, vprašanje novosti biotehnoloških izumov in vprašanje zahtevane podrobnosti razkritja industrijske uporabljivosti zaporedij genov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Po šestdesetih letih niti ena določba 7. člena ADP ni v celoti izpolnjena

Dejan Valentinčič, 4.6.2015

Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 22/2015Dne 15. maja je minilo 60 let od podpisa Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (bolj znane kot Avstrijska državna pogodba - ADP). S 7. členom je ADP "magna carta" manjšinskih pravic za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate. Ob okrogli obletnici podpisa in poznejše uveljavitve pogodbe, ki je Avstriji vrnila državnost, od preostalega slovenskega naroda pa dokončno odtegnila Koroško, je čas še posebej primeren, da preverimo, koliko se na avstrijskem Koroškem, oziroma v Avstriji danes spoštujejo pravice koroških (in štajerskih) Slovencev, ki so zagotovljene v tem mednarodnem dokumentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 21. maj - letno poročilo Banke Slovenije za leto 2014 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2014 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila in Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2015. 22. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Od 20. maja do 1. junija

Irena Vovk, 4.6.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015 Torek, 19. 5. Davčne blagajne. Poslanci so po nekajurni razpravi sklenili, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma uvedbo tako imenovanih davčnih blag
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Dialog med Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU

dr. Petra Ferk, 4.6.2015

Sodišča

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 22/2015Dialog med Ustavnim sodiščem RS in Sodiščem EU je v zadevi Kotnik vzpostavljen, je začela svoje predavanje dr. Renata Zagradišnik z Ustavnega sodišča in takoj pripomnila, da je zadeva še odprta, kar dopušča omejen manevrski prostor za razlago. Med udeleženci je zakrožila kopija Uradnega lista EU z objavljenim predlogom za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, v kateri je predložitveno sodišče prvič Ustavno sodišče. Predavanje je potekalo v organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani 26. maja 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prosta presoja dokazov in prepoved dokaznih pravil pri korupcijskih deliktih

mag. Andrej Ferlinc, 4.6.2015

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2015Večina korupcijskih dejanj je prikritih, saj jih prežema stroga konspirativnost. To ne more povzročiti, da bi za dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj veljali nižji ali drugačni standardi kot za druga kazniva dejanja. Kljub temu pa je potreben premislek, katere dokaze in dejstva morajo pravosodni organi ugotoviti, da izpolnijo zahtevo o obstoju posameznih zakonskih znakov. Jedra zakonskega dejanskega stanu so pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri dajanju podkupnine po 262. členu KZ-1 bodisi sprejem nedovoljene nagrade, darila ali katere druge koristi bodisi sprejem obljube ali ponudbe take koristi. Če pa gre za dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 ali nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so izvršitvena dejanja ponujanje ali dajanje darila ali katere druge koristi. Tudi pri teh kaznivih dejanjih KZ-1 enakopravno s temi oblikami obravnava tudi obljubo darila, nagrade ali katere druge koristi. Enaka izvršitvena dejanja tvorijo jedro zakonskega dejanskega stanu tudi pri kaznivih dejanjih sprejemanja ali dajanja koristi ali daril za nezakonito posredovanje po 263. in 264. členu KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Evropa

Irena Vovk, 4.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015 Torek, 19. 5. Toplogredni plini. Izpusti toplogrednih plinov iz naprav, ki sodelujejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), so se lani zmanjšali za približno 4,5 odstotka. Sistem EU za trgovanje z emisijami zajema več kot 11.000 elektrarn in proizvodnih naprav v 2
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Sostorilec

Nataša Skubic, 4.6.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 22/2015Z udeležbo pri kaznivem dejanju (v širšem smislu) oziroma s storilstvom sem se ukvarjala že v prejšnjih dveh kotičkih. Obravnavala sem storilca in posrednega storilca, tokrat pa nadaljujem s sostorilcem. Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da je storilec kaznivega dejanja (poleg neposrednega in posrednega storilca) tudi sostorilec, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k njej (20. člen). Iz te opredelitve izhaja, da je sostorilec oseba, ki skupaj z drugim zavestno sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja (vsak od sostorilcev uresničuje del zakonskih znakov kaznivega dejanja), ali oseba, ki sama ni neposredno uresničila kakšnega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njen objektivni prispevek pri kaznivem dejanju tako odločilen, da je ni mogoče šteti za napeljevalca ali pomagača ("ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi") (Bavcon, L., in Šelih, A. (ur.): Kazensko pravo, splošni del. Uradni list RS, Ljubljana 2013, str. 343).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 4. junij 470 pr. n. št. - Sokrat Rodil se je grški filozof in Platonov učitelj Sokrat. Poučeval je z metodičnim spraševanjem in velja za začetnika majevtike - mimoidočim je postavljal vprašanja in jih prek njih hotel pripeljati do spoznanja neke resnice. Izhaj
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Pravni napovednik

Irena Vovk, 4.6.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Preiskava poslovnih prostorov v okviru konkurenčnega prava in kršitev pravice do zasebnosti

Janja Čevriz, 4.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Janja Čevriz, Pravna praksa, 22/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevah Vinci Construction proti Franciji in GTM GCS proti Franciji ugotovilo, da sta preiskava poslovnih prostorov pritožnikov ter postopek za sodno varstvo tega ukrepa kršila 6. oziroma 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neizkoriščene skupščine

Matej Tomažin, 4.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 22/2015Obdobje skupščin je za vlagatelje tisti trenutek, ko imajo možnost v živo spraševati vodstvo podjetja, tj. člane uprave, člane nadzornega sveta in z nekaj sreče tudi revizorja. Kljub tej priložnosti, ki se praviloma pojavi enkrat na leto, se v Sloveniji praksa živahne debate nikoli ni prijela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Portal javnih naročil

Irena Vovk, 4.6.2015

PRORAČUN

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Z novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C) je bila vzpostavljena pravna podlaga za povečanje transparentnosti delovanja naročnikov na področju javnega naročanja. ZDIJZ-C tako določa, da so registrirani zavezanci, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v 48 dneh od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerja dolžni objaviti javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe, ki jo sklenejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o ratifikaciji Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani - MPSAEMD (Ur. l. RS,
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Kriza ne more biti izgovor

Irena Vovk, 4.6.2015

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015"Spoštovanje temeljnih načel in pravil pri delu ne more biti predmet pogajanj - niti v času krize, ko se postavljajo vprašanja pravičnosti. To je zlasti pomembno v državah, ki morajo uveljaviti varčevalne ukrepe. Krize ne moremo uporabiti kot izgovor za obid mednarodno dogovorjenih delovnih standardov," je že septembra 2011 v nagovoru Evropskemu parlamentu dejal generalni direktor Mednarodne organizacije dela Juan Somovia. Žalostno je, da konec maja 2015 ni nič drugače in da so močni pritiski na številne pravice delavcev, tudi na nekatere najbolj temeljne. To pa je bila tudi rdeča nit že XIV. dnevov delovnega prava in socialne varnosti, ki so 28. in 29. maja potekali v Portorožu v organizaciji Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Društva za delovno pravo in socialno varnost, Planeta GV, PF Univerze v Ljubljani ter Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost PF v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vlada RS

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 37. redni seji (21. maj 2015): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju; - predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakoni
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

< Vsi
2015(38)
> Junij(38)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐEF GH IJK L M NOP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov