O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Povezana podjetja - Pogosta vprašanja in odgovori

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016FURS, 1. izdaja, 18. avgust 2016 (dodano vprašanje št. 4) 1. Katera podjetja so povezana podjetja za namene izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja? Povezani podjetji sta v mednarodnih pogodbah opredeljeni kot podjetji, pri katerih je po
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Davčna obravnava prihodkov iz naslova odpisov obveznosti v postopku prisilne poravnave

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016• Nad zavezancem, ki vodi poslovne knjige po mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), se je pravnomočno končal postopek prisilne poravnave. V skladu z določili MSRP je zavezanec dolžan izkazati pozitivne učinke prisilne poravnave med prihodki. Drugače kot MSRP pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 41. členu določa, da se v izkazu poslovnega izida prihodki iz naslova odpisov obveznosti v postopku prisilne poravnave ne pripoznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Evropa

Irena Vovk, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016 Torek, 23. 8. Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, komisarka Věra Jourová in komisar Tibor Navracsics so poudarili, da mora spomin na evropsko zgodovino okrepiti našo pripravljenos
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Posredovanje pogodbe o zaposlitvi ZZZS in pridobivanje podatkov o upokojitvi delavca od ZPIZ

Irena Vovk, 1.9.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016Neobvezno načelno mnenje št. 0712-1/2016/1461, 11. julij 2016 1. Ali je dopustno, da delodajalec posreduje celotno pogodbo o zaposlitvi ob prijavi delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1)? Do zdaj je namreč zadostovalo, da je delodajalec ob prijavi priložili le prvo in
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Vlada pritrdila mnenju Varuha, ki že šest let ugotavlja nezakonito ravnanje stanovanjske inšpekcije

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016Stanovanjska inšpekcija pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) ni sledila mnenju Varuha, da mora nadzirati izvrševanje predpisov s področja stanovanjskih razmerij brez omejitev glede na vrsto lastnine večstanovanjske stavbe. Stanovanjska inšpekcija je namreč svoje pristojnosti omejevala zgolj na večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, za kar po mnenju Varuha ni najti zakonske podlage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Volilna pravica zapornikov v Bolgariji

Lena Šutanovac, 1.9.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 34/2016Večna razprava o odvzemu volilne pravice zapornikom, ki se ji Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) posveča že od znamenite sodbe Hirst proti Združenemu Kraljestvu, je s sodbo Kulinski in Sabev proti Bolgariji dobila novo poglavje. Zadeva se nanaša na ustavno prepoved volilne pravice zapornikov v Bolgariji, ki je sporna zato, ker kot blanketna norma dovoljuje, da se volilna pravica odvzame vsem zapornikom ne glede na težo kršitve in vzrok bivanja v zaporu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glagola zavedati se in zavedeti se

dr. Nataša Hribar, 1.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2016Pred časom sem že pisala o glagolskem vidu (dovršnih in nedovršnih glagolih) v slovenščini. Tokratnega kotička pa sem se lotila ob prav posebnem primeru, namreč ob povedi Ljudje so se ponovno zavedli, da imajo moč., na katero sem naletela pri lektoriranju. Spregovorili bomo o glagolih zavedati se in zavedeti se, nedovršno-dovršnem paru, s katerim načeloma ne bi smelo biti težav, saj ju uporabljamo povsem enako kot druge z vidika glagolskega vidika parne glagole: prvi glagol se uporablja, kadar želimo izraziti trajanje dogajanja, drugi, dovršni, pa spada med t. i. fazne glagole, saj označuje začetek dejanja - začetek zavedanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Varnost in zasebnost

Irena Vovk, 1.9.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT), član katere je tudi slovenski Informacijski pooblaščenec, je na zasedanju 26. aprila 2016 v Oslu sprejela Delovni dokument o vprašanjih zasebnosti in varnosti na področju spletne telefonije (VoIP) in podobnih komunikacijskih rešitev ((https://datenschutz-berlin.de/attachments/1237/675.52.10_WP_Update_VoIP_2016.pdf )).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

mag. Renata Zatler, 1.9.2016

Pravoznanstvo

mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 34/2016Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Pravni napovednik

Irena Vovk, 1.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Stvarna služnost - delitev služeče nepremičnine - preštevilčenje parcel

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016Odgovor na vprašanje ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke, je negativen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Premoženje in premoženjska korist

Nataša Skubic, 1.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 34/2016V prejšnjem kotičku sem opredelila tri institute kazenskega prava, in sicer odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in zaseg predmetov. Poskušala sem najti angleške ustreznice za pojma odvzem in zaseg. Ugotovila sem, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna in se ne uporabljata dosledno. V tem kotičku bom nadaljevala s pojmoma premoženje in premoženjska korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Bistvo kazenskega procesnega prava

mag. Milan Vajda, 1.9.2016

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 34/2016O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Zadržanje odločitev delodajalca

Miha Šercer, 1.9.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 34/2016Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) določa obveznost delodajalca obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnega vprašanja bistvene spremembe lastništva in prodaje družbe ali njenega bistvenega dela. Če delodajalec tega ne stori, ima svet delavcev pravico zadržati odločitev in zahtevati arbitražo. Večinski lastnik, ki je delniška družba, želi prodati delnice delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Pravni center za varstvo človekovih pravic

Irena Vovk, 1.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016Piranski center za varstvo človekovih pravic je neprofitni zavod zasebnega prava, ki je z delovanjem začel že aprila 2013. Zavod je ustanovljen z namenom zagotavljanja pravne pomoči socialno ogroženim osebam, širjenjem pravne kulture v lokalnem okolju, podpore lokalnim nevladnim organizacijam ter pomoči posameznikom pri varovanju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 1.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Lokacijsko opredeljene pravice in komasacija

mag. Marijana Vugrin, 1.9.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 34/2016Pri urejanju zapletenih lastniških razmerij na zemljiščih je eden najučinkovitejših postopkov za urejanje prav komasacija. Žal pa zaradi zapletenosti postopka velikokrat prevlada odločitev za parcialno reševanje problemov z večkratnimi parcelacijami, izravnavami mej in prodajnimi pogodbami. V tem prispevku poskušam opozoriti na posamezne korake, ki jih je treba opraviti pred samo izvedbo komasacije, da se izognemo morebitnim poznejšim težavam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Umetnost v času vladavine prava in kapitala

mag. Igor Karlovšek, 1.9.2016

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 34/2016Tisti hip, ko sem odložil knjigo Alda Milohnića Umetnost v času vladavine prava in kapitala (Založba Maska, Ljubljana 2016, 196 strani) poleg računalnika, v katerega pišem to predstavitev, sem se spomnil na šalo o tem, kdo je najboljši voznik, v kateri je poudarek na tem, da se krog najboljših oži, dokler ne pristane na najmanjši možni enoti. Podobno bi lahko rekel za morebitne bralce te knjige. Najbolj bodo v njej uživali družboslovno naravnani bralci, še natančneje pravniki, in če smo še bolj ozki, pravniki, ki se ukvarjajo z avtorskim pravom. Da bi čisto zožili krog največjih uživačev, pa je treba dodati tem pravnikom še tisto zadnjo lastnost, ki je smetana na torti: da je bralec pravnik in hkrati avtor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Pravica do denarnega nadomestila za neizrabljen del plačanega letnega dopusta po pravu Unije

Zoran Skubic, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2016Pravica do (plačanega) letnega dopusta je ena neodtujljivih pravic vsakega delavca. Tovrstni čas brez siceršnjih delovnih obveznosti - minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva o organizaciji delovnega časa - je namenjen obnovitvi in vzdrževanju delavčevih psihofizičnih kapacitet. V skladu s to direktivo ima vsak delavec pravico do (minimalnega) plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, ki ga praviloma ni mogoče nadomestiti z določitvijo denarnega nadomestila. Izplačilo slednjega pa je dopustno zgolj in samo v primeru prenehanja delovnega razmerja. Je torej z vidika prava Unije dopustna nacionalna ureditev, ki delavcu, ki je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni, v primeru prostovoljne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve odreka pravico do izplačila tovrstnega nadomestila za neizkoriščen del dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Brexit in opcije za nadaljnjo liberalizacijo trgovine

dr. Irena Peterlin, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2016Konec junija so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije (EU). Proces izstopa ali odcepitve države članice iz EU do danes v okviru EU še ni bil preizkušen, zato je negotov tako za EU kot za Veliko Britanijo (VB). S pravnega vidika je prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njeno odpoved ali odstop ene od pogodbenic mogoče presojati na podlagi relevantnih določb mednarodnega prava, zlasti mednarodnega pogodbenega prava. Najpomembnejšo kodifikacijo s tega področja predstavlja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP 1969), pri čemer je treba konkretne obveznosti države članice EU razlagati v kontekstu prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Zaveze dominantnih podjetij v konkurenčnem pravu EU

Jakob Šešok, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jakob Šešok, Pravna praksa, 34/2016Zaveze po 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so v prvem desetletju veljavnosti postale prevladujoči način reševanja konkurenčnih sporov pred Evropsko komisijo (Komisija). Pričujoče delo izpostavlja bistvene pomanjkljivosti, ki jih prinaša pretirana uporaba zavez, in v zaključku posreduje nekaj predlogov za preudarnejšo uporabo instituta, ki v osnovi predstavlja primeren mehanizem za modernizacijo in racionalizacijo konkurenčnih postopkov. V dosedanji praksi se je pokazalo, da konkurenčni organi z zavezami ne odpravljajo zgolj preteklih kršitev, temveč zasledujejo regulativne cilje, ki po svoji naravi spadajo na področje normativnega urejanja. Posledično konkurenčni organi prevzemajo vlogo regulatorja trga, kar je že po svoji definiciji v nasprotju s protikonkurenčnimi postopki, ki so usmerjeni v odpravo preteklih kršitev in ne v prihodnje urejanje tržnih razmerij. Čeprav se prispevek osredotoča predvsem na nedavno prakso Komisije, je mogoče bistvene ugotovitve upoštevati tudi v postopkih pred nacionalnimi konkurenčnimi organi posameznih držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Tudi plin in elektrika nimata iste cene pri vseh trgovcih

mag. Sandi Kodrič, 1.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 34/2016Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regulirane oziroma navzgor omejene cene bencinskega in dizelskega goriva. Aprila letos je Vlada sicer že sprostila cene 100-oktanskega bencina in kljub bojazni, da bodo sledile močne podražitve, se to ni zgodilo. Res je, da lahko opazimo diferenciacijo: na avtocestni črpalki v Sežani je 100-oktanski bencin malenkost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta bencina predstavlja le okoli en odstotek prodanega goriva, zato marsikdo liberalizacije cen sploh še ni zaznal.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

< Vsi
2016(33)
> September(33)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČDĐEF GH IJK LM NOP QRS Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov