O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

globus

Dean Zagorac, 22.9.2010

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 34/2010ZN proti pomorskim piratom 25. 8. - Varnostni svet Združenih narodov je začel obravnavati različne institucionalne možnosti za boj proti pomorskim piratom ob somalski obali. Ena najverjetnejših možnosti je ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča, ki bi bilo pristojno za ta mednarodna kazn
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Evropa

Irena Vovk, 22.9.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010Torek, 24. 8. Zaplembe. Evropska komisija poziva Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Francijo, Grčijo, Italijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Slovaško, Španijo, Švedsko in Združeno kraljestvo, da v nacionalne zakonodaje prenesejo pravila EU iz leta 2006, ki državam članicam omogočajo, da lahko
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Vpogled rejnika v spis rejenca

Irena Vovk, 22.9.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010Rejnik ima v rejništvu dveletno deklico. O stikih z njenimi starši strokovni delavci centra za socialno delo vodijo zapise, v katere želi rejnik vpogledati. Ker pa mu center tega ni dovolil, je najel odvetnika, ki je vložil prošnjo z izkazanim pravnim interesom. Od centra je nato rejnik prejel sklep o zavrnitvi možnosti vpogleda v zapise s pravnim poukom, da lahko na center vloži pritožbo, o kateri bo odločalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ali ima torej rejnik pravico do vpogleda v celotno mapo rejništva oziroma v zapise o stikih rejenke z njenimi starši, pri katerih je rejnik sicer vedno prisoten?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

O svojilnih pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 22.9.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2010Tokratni kotiček bom začela s primeri: • Te dni se v naše prodajne salone vozi najmanjši Mercedes-Benzov mehki terenec ... • Ehlers-daulosov sindrom je skupina dednih bolezni, ki povzročajo čezmerno elastičnost in krhkost kože. • Pri creutzfeldt-jakobovi bolezni možgansko tkivo propada zaradi nen
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Obresti za zamudo pri vračilu DDV s strani davčnega organa davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Pojasnilo DURS, št. 4230-46/2010-2, 2. marec 2010 • Kakšne so obresti za neplačilo oziroma vračilo davka v zvezi s spremembami evropske zakonodaje na področju DDV, ki se nanaša na spremembe o kraju opravljanja storitev in postopkov vračil DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

dogodki - izjave

Irena Vovk, 22.9.2010

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010od 24. do 30. avgusta Torek, 24. 8. Odškodnine. Slovenija je v letih 2002?2010 iz odškodnin zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja izplačala skupno 6.134.485,58 evra. Največ izplačil je bilo v letu 2006, ko je bila Slovenija na podlagi sodb Evropskega sodišča za člov
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Predlog ZDT-1 - hitite počasi!

Aleš Butala, 22.9.2010

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Aleš Butala, Pravna praksa, 34/2010Ministrstvo za pravosodje je 14. julija na svoji spletni strani objavilo predlog Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in ga istega dne posredovalo v medresorsko in strokovno usklajevanje. Tako je ministrstvo hkrati poslalo ZDT-1 tudi državnemu tožilstvu z vabilom za posredovanje stališč, mnenj, pripomb in predlogov do 1. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Med pobiralci žogic in kapitalisti

mag. Robert Kleindienst, 22.9.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 34/2010Glede vprašanja prodaje slovenskih podjetij tujim investitorjem sem v enem od slovenskih časnikov zasledil retorično vprašanje: "Bomo Slovenci le še pobiralci golf žogic?" Taka pretiravanja so provokacije, ki ne sodijo v resne razprave. Predsednik uprave uspešne finske družbe Nokia je denimo že pred desetletjem s ponosom poudaril, da je močna globalna razpršitev lastnikov te družbe (le desetina jo je v lasti Fincev) ena njenih ključnih konkurenčnih prednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.9.2010

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kdo (ne) sme biti v vodstvu Komisije za preprečevanje korupcije?

dr. Marko Pavliha, 22.9.2010

Uprava

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 34/2010V nekaterih medijih je bilo mogoče razbrati navidezno obrobno novico, da se nekdanja poslanka ni uvrstila v ožji krog kandidatov za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ker naj ne bi imela zadostnih delovnih izkušenj. Izbirna komisija jo je sicer povabila na razgovor, a ji žal ni priznala štiriletnega poslanskega dela, ker se za to funkcijo po Zakonu o volitvah v državni zbor zahtevata le slovensko državljanstvo in polnoletnost ter nobene izobrazbe, kar pomeni, da so štiri leta ljudskega predstavništva izpuhtela v zrak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Ime akta Prva predložitev v obravnavo na Vladi Skrajni rok sprejema Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu 7. 9. 2010 30. 11. 2010 Zakon o prostovoljnem delu 14. 9. 2010 10. 2. 2011 Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spoln
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Tace stran od interneta!

mag. Boštjan Makarovič, 22.9.2010

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 34/2010Ves smisel burnih razprav glede Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS), ki smo jih spremljali na ravni priprave evropske zakonodaje, se je nanašal na razmejitev med mediji, ki si zaradi svoje "podobnosti" klasični televiziji zaslužijo ostrejšo regulatorno obravnavo, in storitvami informacijske družbe, torej interaktivnimi spletnimi storitvami, ki jih evropska zakonodaja razen manjših zahtev glede podajanja informacij o ponudniku skoraj ne regulira.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Otrokova korist pomembnejša od nezakonitosti

Andreja Tratnik, 22.9.2010

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 34/2010Mati, ki z otrokom zbeži v drugo državo brez soglasja nekdanjega moža, s katerim si sicer še vedno delita izvrševanje roditeljske pravice, po dikciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaške konvencije) otroka nezakonito odpelje. V tem primeru mora pristojni organ države, v kateri se "ugrabitelj" in otrok nahajata, odrediti takojšnjo vrnitev. Če pa se primer zgodi v Izraelu in mati zbeži zato, ker se boji, da bo nekdanji mož, pripadnik radikalne ortodoksne židovske skupnosti, skušal otroka indoktrinirati v to skupnost, poleg tega pa v Izraelu skorajda nima nobenih socialnih vezi, saj je večji del življenja preživela v Švici, kjer živi tudi njena družina, se stvar zaplete. Celo tako zelo, da je o njej odločal veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Obračunavanje DDV pri zaračunavanju okoljske dajatve

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Glede na vsebinske spremembe Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki prinašajo spremembe tudi pri izvajanju zakonodaje o davku na dodano vrednost, je bilo pripravljeno pojasnilo, usklajeno z Ministrstvom za finance, ki spreminja do zdaj objavljena pojasnila Davčne uprave in Ministrstva za finance.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Ali sme fakulteta e-naslove študentov uporabljati za obveščanje

Irena Vovk, 22.9.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010Študentski svet fakultete se večkrat obrne na dekanat ali referat fakultete s prošnjo za posredovanje e-pošte študentom, ki pa se ne nanaša na študijski proces, temveč na obštudijske in interesne dejavnosti študentov. Ali lahko torej fakulteta študente po e-pošti obvešča o vsebinah, ki niso neposredno vezane na dejavnosti fakultete?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Uporaba 15. ali 16. člena Vzorčne konvencije OECD za prokuriste

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Pojasnilo DURS, št. 4217-34/2010, 18. marec 2010 Davčni zavezanec navaja določbe 15. (Dohodki iz zaposlitve) oziroma 16. (Plačila direktorjem) člena Vzorčne konvencije OECD (v nadaljevanju: vzorčna konvencija) in povzema ugotovitev, da uradnega pojasn
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Izvajanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Pojasnilo DURS, št. 4200-26/2010-2, 26. marec 2010 Pojasnilo se nanaša na posredovana vprašanja davčnih zavezancev o izvajanju Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki jih je zbrala in uredila Strokovna
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Pridobitev stvarne služnosti

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki in postane veljavna z realizacijo, je samo pridobitni naslov za pridobitev stvarne pravice; realizacija ima torej pomen za presojo veljavnosti pogodbe, pri stvarnih služnostih pa ne pomeni tudi pridobitnega načina. Ker toženec zatrjevane stvarne služnosti ni pridobil ne na izveden in ne na originarni način, je presoja nižjih sodišč o neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitve neobstoja stvarne služnosti materialnopravno zmotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Ravnanje koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev v nasprotju s predpisi

Teja Žučko, 22.9.2010

Uprava

Teja Žučko, Pravna praksa, 34/2010Ravnanje odgovorne osebe zasebnega podjetja - koncesionarja, ki v nasprotju s predpisi prenese del opravljanja storitev, ki so predmet koncesijske pogodbe, na druga zasebna podjetja in jim s tem omogoči opravljanje dimnikarskih storitev brez koncesije, ustreza opredelitvi korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Nepopolna ponudba in javno naročanje

Marko Djinović, 22.9.2010

Kultura in umetnost

Marko Djinović, Pravna praksa, 34/2010Pred nami je priročnik z naslovom Formalno nepopolna ponudba v praksi javnega naročanja avtorice mag. Maje Potočnik (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2010, 143 strani). V praksi javnega naročanja ima institut formalno nepopolne ponudbe namen vzpostaviti ravnovesje med zahtevo naročnikov po izpolnjevanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in možnostjo ponudnikov, da odpravijo tiste pomanjkljivosti svoje ponudbe, ki ne pomenijo posega v načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - enakost pred zakonom

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Sklep III Ips 4/2008, 10. junij 2010 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 262/2007) ZIZ - 10., 15., 55. in 59. člen ter 11. točka prvega odstavka 55. člena ZPP - 339. člen in četrti odstavek 384. člena URS 14., 22., 23., 25., 156. in 158. člen Vrhovo sodišče ne vidi ustavne spor
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Veljavnost konkurenčne klavzule v primeru starostne upokojitve

mag. Nataša Belopavlovič, 22.9.2010

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 34/2010Z delavko je sklenjena pogodba o zaposlitvi s konkurenčno klavzulo v trajanju dveh let po prenehanju delovnega razmerja. Delavka se starostno upokoji. • Kako je v tem primeru z veljavnostjo konkurenčne klavzule?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Še o problemih izvajanja ZDZdr v praksi

mag. Nana Weber, 22.9.2010

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 34/2010Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) je kot pogoj za sprejem posameznika na zdravljenje brez njegove privolitve v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom in v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda med drugim določil, da ima posameznik hudo moteno presojo realnosti. Sodišče mora po prejemu predloga za sprejem na zdravljenje posameznika poučiti o pravici do odvetnika, ki ga mora imenovati v enem dnevu od vročitve predloga, sicer mu ga sodišče postavi po uradni dolžnosti. Ureditev je povsem neživljenjska in ni v skladu s pravno logiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Hudičev tožnik

dr. Andraž Teršek, 22.9.2010

Ostalo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2010Vsaj za trenutek me prevzame (a ne tudi premami!) zadovoljstvo, ko v svojih zavestno in usmerjeno kritičnih razmišljanjih o dnevnopolitični, pravni in drugi sistemski realnosti domovine preusmerim pozornost na sončne podobe in imena žarkov, ki prebadajo njeno groteskno nebo. Zadovoljstvo se poraja ob spoznanju ali zavedanju, da med nami in z enakimi potnimi listi vendarle živijo ljudje, ki s svojo osebnostjo in ravnanji ohranjajo nepogrešljivost družbene vloge intelektualca, strokovnjaka širokega obzorja, človekoljuba, humanista, dobrosrčnega aktivista in pred javnostjo razgaljajočega se modreca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kazenska, razširjena in civilna zaplemba protipravne premoženjske koristi

Matevž Pezdirc, 22.9.2010

Kazenski postopek

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 34/2010V boju proti organiziranemu kriminalu države spoznavajo, da klasičen pregon storilcev kaznivih dejanj z namenom njihove obsodilne sodbe ne zadostuje. V razvejanih kriminalnih organizacijah tipa Al Capone, don Corleone ali Balkanski bojevnik je namreč botre oziroma vrhovne organizatorje praktično nemogoče dobiti pri kadeči se pištoli oziroma z roko v žaklju. Ulične dejavnosti so prepuščene majhnim ribam, dobiček od dejavnosti pa se razširja proti vrhu. Kriminalni botri so zaradi kodeksa molka za roko pravice nedostopni. S pridobljenim zaslužkom pa financirajo nove kriminalne dejavnosti, razširjajo njihov obseg in uživajo luksuzno življenje. Zaradi nezmožnosti tradicionalnega kazenskega pregona se države odločajo za drugačen odgovor organiziranemu kriminalu. Za odvzem premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj, vpeljujejo postopke civilne zaplembe. In s tem ciljajo tja, kjer kriminalce zares boli - v zaslužek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

< Vsi
2010(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov