O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Otrokova korist pomembnejša od nezakonitosti

Andreja Tratnik, 22.9.2010

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 34/2010Mati, ki z otrokom zbeži v drugo državo brez soglasja nekdanjega moža, s katerim si sicer še vedno delita izvrševanje roditeljske pravice, po dikciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaške konvencije) otroka nezakonito odpelje. V tem primeru mora pristojni organ države, v kateri se "ugrabitelj" in otrok nahajata, odrediti takojšnjo vrnitev. Če pa se primer zgodi v Izraelu in mati zbeži zato, ker se boji, da bo nekdanji mož, pripadnik radikalne ortodoksne židovske skupnosti, skušal otroka indoktrinirati v to skupnost, poleg tega pa v Izraelu skorajda nima nobenih socialnih vezi, saj je večji del življenja preživela v Švici, kjer živi tudi njena družina, se stvar zaplete. Celo tako zelo, da je o njej odločal veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Spravljivi toni iz Karlsruheja

Maja Smrkolj, 22.9.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 34/2010Vse od 30. junija lani, ko je nemško Zvezno ustavno sodišče v sodbi v zadevi Lizbonska pogodba zelo odločno začrtalo sprejemljive meje nadaljnje integracije EU, si pridržalo končno presojo skladnosti delovanja EU in njenih organov z načeloma subsidiarnosti in dodeljenih pristojnosti ter načelom spoštovanja t. i. neodtujljive ustavne identitete ZR Nemčije, strokovna javnost pozorno spremlja, kako bo nemško Ustavno sodišče odločilo v primerih, ki bi se dejansko lahko gibali na meji zanj še sprejemljivega. Pri tem je bila pozornost usmerjena predvsem v to, ali si bo upalo resno izzvati Sodišče EU. Prvo sodbo smo dočakali marca letos, ko so ustavni sodniki (za razliko od sodbe iz lanskega junija) vendarle prvič izrecno potrdili pripravljenost, da v prihodnje Sodišču EU postavijo predhodno vprašanje, drugo pa to poletje, ko so odločili še v zadevi Honeywell.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Podjetniški portal

Irena Vovk, 22.9.2010

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010www.podjetniski-portal.si Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: orodje za izdelavo podjetniškega načrta, različne e-publikacije, sledite jim lahko tudi na Twitterju, spletna skupnost na Facebooku itd. Povezava z up
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Hudičev tožnik

dr. Andraž Teršek, 22.9.2010

Ostalo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2010Vsaj za trenutek me prevzame (a ne tudi premami!) zadovoljstvo, ko v svojih zavestno in usmerjeno kritičnih razmišljanjih o dnevnopolitični, pravni in drugi sistemski realnosti domovine preusmerim pozornost na sončne podobe in imena žarkov, ki prebadajo njeno groteskno nebo. Zadovoljstvo se poraja ob spoznanju ali zavedanju, da med nami in z enakimi potnimi listi vendarle živijo ljudje, ki s svojo osebnostjo in ravnanji ohranjajo nepogrešljivost družbene vloge intelektualca, strokovnjaka širokega obzorja, človekoljuba, humanista, dobrosrčnega aktivista in pred javnostjo razgaljajočega se modreca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 22.9.2010

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010Evandro Menezes de Carvalho Semiotics of International Law - Trade and Translation (Springer, 2010, 200 strani) Avtor v knjigi zagovarja tezo, da pravo posameznih držav, ki se izražajo v domačem jeziku, temelji na njihovem lastnem dojemanju realnosti. V skladu s to hipotezo je potem
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Zavarovanca nikar!

mag. Jaka Slokan, 22.9.2010

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 34/2010Organizacijo organov upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je javni zavod, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter na njegovi podlagi sprejeti Statut ZZZS (v nadaljevanju: Statut). Podrejeno, če ZZVZZ ne določa drugače, se uporablja Zakon o zavodih (ZZ), ki ga bo v kratkem nadomestil Zakon o negospodarskih javnih službah. Predlog Zakona o negospodarskih javnih službah, ki je od začetka avgusta v javni razpravi, na novo določa organe upravljanja v javnih zavodih. Zaradi posebne narave zavarovalnega razmerja v obveznem zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: obvezno zavarovanje) in njegovega financiranja trdim, da predlagana ureditev organov upravljanja za ZZZS ni sprejemljiva, kar bo treba upoštevati de lege ferenda pri pripravi predloga novega ZZVZZ. Menim, da je za ZZZS primernejši dozdajšnji, skupščinski način odločanja, v katerem mora glavno besedo še naprej obdržati zavarovanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Ur. l. RS, št. 94/09 1. Sofinanciranje sodelovanja dijakov in študentov ter njihovih mentorjev na tekmovanjih v tujini v letih 2009 in 2010 - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije; rok je 30. september oziroma do porabe sredstev. 2. Štipendije za študijske obiske slovenskih dija
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Zavestna komunikacija

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Včasih je dobro, da kakšen izraz ali besedno zvezo podrobneje seciramo, saj se prav v njegovi anatomiji po navadi skriva sporočilno bistvo. Kaj je torej zavestna komunikacija? V Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju se lahko poučimo, da je glagol "komunicirati" tujka, ki je bila v naš jezik prevzeta prek nemščine iz latinščine, pomeni pa "sporočiti, posvetovati se", kar je izpeljano iz latinske besedice "skupen". Izhodiščni pomen je "delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno". Beseda "zavest" je izpeljana iz "zavedajoč se", kar je bil prvotno pretekli trpni deležnik glagola "zavedam se", nastalega iz praslovanščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kazenska, razširjena in civilna zaplemba protipravne premoženjske koristi

Matevž Pezdirc, 22.9.2010

Kazenski postopek

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 34/2010V boju proti organiziranemu kriminalu države spoznavajo, da klasičen pregon storilcev kaznivih dejanj z namenom njihove obsodilne sodbe ne zadostuje. V razvejanih kriminalnih organizacijah tipa Al Capone, don Corleone ali Balkanski bojevnik je namreč botre oziroma vrhovne organizatorje praktično nemogoče dobiti pri kadeči se pištoli oziroma z roko v žaklju. Ulične dejavnosti so prepuščene majhnim ribam, dobiček od dejavnosti pa se razširja proti vrhu. Kriminalni botri so zaradi kodeksa molka za roko pravice nedostopni. S pridobljenim zaslužkom pa financirajo nove kriminalne dejavnosti, razširjajo njihov obseg in uživajo luksuzno življenje. Zaradi nezmožnosti tradicionalnega kazenskega pregona se države odločajo za drugačen odgovor organiziranemu kriminalu. Za odvzem premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj, vpeljujejo postopke civilne zaplembe. In s tem ciljajo tja, kjer kriminalce zares boli - v zaslužek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Skupščina d.d. - nekaj iz prakse

Nina Scortegagna Kavčnik, 22.9.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 34/2010Izteka se glavni čas skupščin delniških družb. Na zakonske spremembe na tem področju so nekateri gledali z distance, vendar se je izkazalo, da je za uspešno izvedbo skupščine delniške družbe potrebna skrbna priprava, od sklica skupščine pa vse do njenega zasedanja. S prakso pa se odpirajo vprašanja in problemi, na katere v zakonu ne najdemo konkretnega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kdo (ne) sme biti v vodstvu Komisije za preprečevanje korupcije?

dr. Marko Pavliha, 22.9.2010

Uprava

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 34/2010V nekaterih medijih je bilo mogoče razbrati navidezno obrobno novico, da se nekdanja poslanka ni uvrstila v ožji krog kandidatov za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ker naj ne bi imela zadostnih delovnih izkušenj. Izbirna komisija jo je sicer povabila na razgovor, a ji žal ni priznala štiriletnega poslanskega dela, ker se za to funkcijo po Zakonu o volitvah v državni zbor zahtevata le slovensko državljanstvo in polnoletnost ter nobene izobrazbe, kar pomeni, da so štiri leta ljudskega predstavništva izpuhtela v zrak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 22.9.2010

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 34/20102. september 1819 - Matej Cigale Rodil se je slovenski jezikoslovec in pravnik Matej Cigale. Pisal je pesmi, ki jih je objavljal v Novicah, največ pa se je ukvarjal z jezikoslovjem. Od leta 1850 do smrti leta 1889 je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetn
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Pravilnik o merilih za določitev višine nagrade in za povrnitev stroškov za delo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja (Ur. l. RS, št. 67/10) - veljati začne 4. septembra. Drugi akti iz zadnjih
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Prekrškovne določbe ZIntPK

dr. Liljana Selinšek, 22.9.2010

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 34/2010Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je razširil in dodelal pooblastila in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija). Ena od pomembnejših novosti so razširjene prekrškovne določbe in dejstvo, da je Komisija postala prekrškovni organ. Skupini (proti)korupcijskih kaznivih dejanj, ki so se s Kazenskim zakonikom (KZ-1) iz leta 2008 razširila, vendar ostajajo statistično redka, se je torej pridružila še razširjena skupina (proti)korupcijskih prekrškov kot prepovedanih ravnanj, ki se odražajo kot kršitve določb ZIntPK. Prispevek je namenjen predstavitvi (proti)korupcijskih prekrškov, nekaj besed pa je namenjenih tudi njihovi umestitvi v sfero prekrškovnega prava in oceni novih prekrškovnih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Nadzorstvena družba: kdo še potrebuje fantastiko?

dr. Aleš Završnik, 22.9.2010

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2010V mehiškem mestu Leon so se oblasti "odločile" izvesti eksperiment superpanoptikona: po mestu so postavile očesne skenerje, ki lahko identificirajo 50 ljudi na minuto, tudi ko se ti premikajo. Pravzaprav se je tako odločila družba Global Rainmakers, ki izdeluje tehnično nadzorstveno opremo in potrebuje prostor, v katerem lahko proti mizernemu plačilu lokalnim oblastem izvaja socialne eksperimente. Zagotavljanje varnosti je že postalo posel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Vračilo DDV v potniškem prometu

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010• V zvezi z izvajanjem določb Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: pravilnik), ki se nanašajo na vračilo DDV v potniškem prometu, davčni zavezanec sprašuje: 1. Ali lahko kupci blaga od prodajalcev zahtevajo izstavitev obrazca DDV-VP tudi po datumu nakupa (datum izdaje DDV-VP se razlikuje od datuma računa)? 2. Ali kot dokaz opravljenega vračila DDV kupcu zadostuje predložitev dokazila o prenosu sredstev med računi in podpis kupca na obrazcu ni potreben? 3. Ali kot dokazilo o iznosu blaga iz Skupnosti, ko tega potrjuje tuj carinski organ, zadostuje le overjen izvirnik obrazca DDV-VP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kopanje in zadrževanje na priobalnih zemljiščih

Adrijana Viler Kovačič, 22.9.2010

Varstvo okolja

Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 34/2010Klub za kajak in kanu v Kopru ima svoje objekte nekaj deset metrov stran od obale. Tik ob obali ima postavljen manjši montažni objekt, ki ga njegovi člani uporabljajo za druženje, v neposredni bližini pa tudi dostopajo do morja, da lahko izvajajo dejavnosti kluba. • Ali lahko tak klub prepove kopanje in zadrževanje na prostoru, za katerega je jasno, da je klub njegov posestnik ali celo lastnik, in sicer neposredno ob obali (priobalno zemljišče), kopalcem, ki se želijo tam kopati in odložiti brisačo ter ne motijo dejavnosti kluba? • Ali vpliva na pravico do prostega dostopa do morja kot javnega dobra dejstvo, da je to zemljišče zasebna ali javna lastnina? • Ali lahko klub to zemljišče ogradi, vključno z delom zemljišča, ki se stika z morjem, in tako prepreči kopalcem in drugim obiskovalcem nemoten dostop do morja, ob pojasnilu, da je v neposredni bližini kluba (sosednje zemljišče) plaža, na kateri imajo kopalci in drugi obiskovalci dostop do drugih delov obale in morja? • V katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko dostop in zadrževanje na priobalnem zemljišču omejita?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 94. seji (26. avgusta 2010): - pobuda za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah;- predloga zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije;- predloga zakona stvarn
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Sodišča uspešnejša

Irena Vovk, 22.9.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2010V prvi polovici letošnjega leta se kljub večjemu pripadu zadev nadaljuje ugoden trend skrajšanja časa, ki ga sodišča porabijo za reševanje zadev, ugotavljajo na Ministrstvu za pravosodje, kjer so zadolženi za sodno statistiko. Lani pa je število nerešenih zadev na sodiščih celo padlo na najnižjo raven po letu 1996 in ta trend se nadaljuje tudi v letu 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Spet o oglaševanju iger na srečo

Katarina Vatovec, 22.9.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 34/2010Predlogi za sprejetje predhodnih vprašanj s področja iger na srečo ne pojenjajo. Nasprotno, pogled na delovni koledar Sodišča EU za september kaže, da bodo ta vprašanja tudi v prihodnje na dnevnem redu luksemburškega sodišča. V združenih zadevah Sjöberg in Gerdin je Sodišče presojalo skladnost švedske zakonodaje o oglaševanju iger na srečo s svobodo opravljanja storitev iz 56. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Pri tem sta se tako generalni pravobranilec Bot kot tudi Sodišče izdatno sklicevala na odločitev velikega senata Sodišča v zadevi Liga Portuguesa de Futebol Profissional in Bwin International, zato tudi jedrnata odločitev Sodišča v obravnavanih zadevah ni bila presenetljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Vsebina PP št.34/2010

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010stran 3 UVODNIK dr. Aleš Završnik Nadzorstvena družba: kdo še potrebuje fantastiko? stran 6 PRAVNE SANKCIJE Matevž Pezdirc Kazenska, razširjena in civilna zaplemba protipravne premoženjske koristi stran 9
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Obračunavanje DDV pri zaračunavanju okoljske dajatve

Avtor ni naveden, 22.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2010Glede na vsebinske spremembe Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki prinašajo spremembe tudi pri izvajanju zakonodaje o davku na dodano vrednost, je bilo pripravljeno pojasnilo, usklajeno z Ministrstvom za finance, ki spreminja do zdaj objavljena pojasnila Davčne uprave in Ministrstva za finance.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Veljavnost konkurenčne klavzule v primeru starostne upokojitve

mag. Nataša Belopavlovič, 22.9.2010

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 34/2010Z delavko je sklenjena pogodba o zaposlitvi s konkurenčno klavzulo v trajanju dveh let po prenehanju delovnega razmerja. Delavka se starostno upokoji. • Kako je v tem primeru z veljavnostjo konkurenčne klavzule?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Še o problemih izvajanja ZDZdr v praksi

mag. Nana Weber, 22.9.2010

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 34/2010Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) je kot pogoj za sprejem posameznika na zdravljenje brez njegove privolitve v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom in v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda med drugim določil, da ima posameznik hudo moteno presojo realnosti. Sodišče mora po prejemu predloga za sprejem na zdravljenje posameznika poučiti o pravici do odvetnika, ki ga mora imenovati v enem dnevu od vročitve predloga, sicer mu ga sodišče postavi po uradni dolžnosti. Ureditev je povsem neživljenjska in ni v skladu s pravno logiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Ravnanje koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev v nasprotju s predpisi

Teja Žučko, 22.9.2010

Uprava

Teja Žučko, Pravna praksa, 34/2010Ravnanje odgovorne osebe zasebnega podjetja - koncesionarja, ki v nasprotju s predpisi prenese del opravljanja storitev, ki so predmet koncesijske pogodbe, na druga zasebna podjetja in jim s tem omogoči opravljanje dimnikarskih storitev brez koncesije, ustreza opredelitvi korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

< Vsi
2010(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov