O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 51)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žiri, kolikor kategorizira lokalno cesto "Žiri-Žirovski vrh", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1172/4, 1175/2 in 1176/5, vse k. o. Žirovski vrh, se razveljavi. Razveljavitev začne učinkovati šest mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Pravica do nadomestila za brezposelnost

Avtor ni naveden, 24.3.2011

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Tožniku je bila pravica do nadomestila za brezposelnost priznana samo za mesece, v katerih se je redno javljal zavodu za zaposlovanje, in v katerih se ni mogel javiti iz opravičljivih razlogov. Za čas po odjavi iz evidence brezposelnih mu pravica ni bila priznana, zato vanjo s sporno odločbo sodišča ni moglo biti poseženo. Izpodbijana odločba tudi ne pomeni posega v tožnikovo pravico za nazaj, pač pa se v njej zgolj ugotavlja, da tožnik od odjave iz evidence brezposelnih dalje ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Zamudna sodba - sklepčnost tožbe - odgovornost za pravne napake

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Vzrok nesklepčnosti tožbe je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer. V konkretnem primeru je moral kupec (svojemu) nadaljnjemu kupcu vrniti kupnino, ker je bila (kupljena in nato prodana) stvar obremenjena z napako. Odgovornost prodajalca za takšno škodo zaradi zaupanja se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, pač pa po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo - začasno zastopanje po odvetniku

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Začasno zastopanje po odvetniku je nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98. člena ZPP izrecno ureja, ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Predpogodba - dolžnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi - izpolnjevanje pogojev za delovno mesto

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Kadar je predmet predpogodbe sklenitev pogodbe o zaposlitvi, se določila 33. člena OZ o predpogodbi uporabljajo le smiselno, tj. prilagojeno značilnostim delovnopravne ureditve in v tem okviru zlasti določilom glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi. Predpogodba ne veže delodajalca, če po njeni sklenitvi ugotovi, da nasprotna pogodbena stranka ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, oziroma ga še posebno ne veže v primeru, če ugotovi, da nasprotna pogodbena stranka v prijavi za razpis za delovno mesto ni navedla resničnih podatkov o delovnih izkušnjah, ki so bili v objavi določene kot pogoj (kršitev prvega odstavka 27. člena ZDR).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Zahteva komunalnega podjetja o lokaciji bivališča osebe

Irena Vovk, 24.3.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 11/2011Posameznik je s potrdilom matičnega urada o številu članov gospodinjstva želel pri komunalnem podjetju spremeniti število članov, za katere mu obračunavajo komunalne stroške. Na komunali so zahtevali, da predloži tudi potrdilo o sinovi odjavi in podatek, kam se je odselil. Sklicevali so se na občinski odlok o komunalni dejavnosti, ki naj bi komunalnemu podjetju nalagal, da zbira tudi take podatke. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

24-urna zahtevana prisotnost v kadetnici Šole za častnike

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Posameznik, ki je zaposlen v Slovenski vojski in se trenutno šola v Šoli za častnike, navaja, da v času šolanja za vse udeležence velja 24-urna obvezna prisotnost v kadetnici Šole za častnike. Izhodi so možni le ob predhodnem dovoljenju. Ali so s 24-urno prisotnostjo kršene pravice posameznikov do svobode gibanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 11/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Poraz FIFA in UEFA v primeru "belih seznamov"

Vesna Bergant-Rakočević, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2011Ali so nogometne tekme svetovnega prvenstva (FIFA) in evropskega prvenstva (UEFA) za javnost pomembni dogodki? Zveni paradoksalno, a FIFA in UEFA, ki ne slovita ravno po podcenjevanju lastne pomembnosti, sta Splošno sodišče neuspešno prepričevali, da ni tako. Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da gre kvečjemu za lažno skromnost, ki je omejena le na ta primer, ko je "velik pomen za javnost" v trku z "velikim pomenom zaslužka" pri prodaji izključnih pay-TV pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Evropskega prava še vedno ne poznamo dovolj

Verica Trstenjak, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 11/2011dr. pravnih znanosti, profesorica na PF Univerze v Mariboru, generalna pravobranilka na Sodišču EU Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtorica zaposlena. Slovenija postaja vsako leto starejša članica EU. To prinaša vse več evropski
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Udeležba otrok na nočnem koncertu

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Kako bi lahko polnoletni fant postal zakoniti zastopnik svojemu dekletu, ki še ni dopolnilo šestnajst let? Skupaj bi želela obiskati koncert, na katerem bodo točili tudi alkoholne pijače. Glede na določbo 21. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki v drugem odstavku določa, da je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, na katerih se toči alkoholne pijače, njegovo mladoletno dekle na koncert samo z njim ne sme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Pravica do varstvenega dodatka - ugotavljanje premoženjskega cenzusa

Avtor ni naveden, 24.3.2011

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Tožnici, ki je z izročilno pogodbo prevzela tudi obveznost dosmrtnega preživljanja svojega brata kot širšega družinskega člana po drugem odstavku 124. člena ZPIZ-1, se dejstvo, da je izročeno oziroma prevzeto premoženje "obremenjeno" s preživljanjem, upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Tuji" odvetnik kot "odvetnik

Saša Sever, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 11/2011V zadevi Ebert je Sodišče EU podrobneje razložilo 10. člen Direktive 98/5/ES, ki predvideva tri možnosti glede dostopa "tujega" odvetnika do opravljanja odvetniškega poklica pod poklicnim nazivom gostujoče države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Omejitve internetnih prodaj v vertikalnih sporazumih - konkurenčnopravni vidiki

Martina Repas, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Martina Repas, Pravna praksa, 11/2011Proizvajalci proizvajajo blago za lastno porabo ali za prodajo na trgu, pri čemer je eden od načinov prodaje blaga na trgu lahko tudi prodaja distributerjem za nadaljnjo prodajo. V sporazumih z distributerji so lahko vključene številne omejitve ene in/ali druge stranke, pri čemer gre lahko tudi za take omejitve, ki niso v skladu s pravili konkurenčnega prava. Pogosto želijo na primer dobavitelji distributerje omejiti glede na območje, na katerem smejo prodajati, lahko pa tudi glede načina prodaje. V okviru tega so danes še zlasti aktualne omejitve internetnih prodaj in njihova usoda v konkurenčnem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Novosti na področju investicij v obdobju gospodarske krize

Hojnik Janja, Ferk Petra, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 11/2011Prispevek obravnava novosti na področju investicij v EU, pri čemer je v prvem delu obravnavano vprašanje novih pristojnosti EU na tem področju po Lizbonski pogodbi in njihove posledice za države članice, drug del prispevka pa je namenjen pregledu poglavitnih novosti in smernic na področju vlaganj in izvajanja investicij v javno infrastrukturo z vidika usmeritev EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Vpliv državljanstva EU na dostop do pravic iz sistema socialne varnosti

Grega Strban, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 11/2011Evropska unija se je razvila iz Evropske (gospodarske) skupnosti. Delavci (in izvajalci storitev) so bili obravnavani predvsem kot produkcijski faktor. Njihova povečana mobilnost naj bi izboljšala konkurenčnost in ekonomsko uspešnost Evrope. Pri tem ne gre pozabiti, da imamo opravka z ljudmi, ki se razlikujejo od drugih produkcijskih faktorjev. Državljanstvo EU, oblikovano z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, nakazuje korak onkraj pretežno ekonomske unije. Vprašanje je, ali je državljanstvo EU enako močna povezava kot državljanstvo države članice z njenimi državljani. Slednje namreč ni odpravljeno in obe državljanstvi obstajata vzporedno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Državne in občinske gospodarske družbe

Aleš Ferčič, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 11/2011V državah članicah se zlasti zaradi strogih in ponekod togih določb prava Evropske unije (vnovič) krepi ideja, da naj država oziroma njene lokalne enote, skratka javna oblast, same zagotavljajo nekatere dobrine in v zvezi s tem opravljajo nekatere gospodarske dejavnosti oziroma naj jih opravljajo prek "svojih" podjetij, ne da bi za to objavile javni razpis. Postavlja se vprašanje, ali je to v kontekstu evropskega procesa liberalizacije dopustno, in če je, ali so državne ali/in občinske gospodarske družbe (najbolj) primeren instrument za uresničitev te ideje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Zunanja politika EU

Maja Brkan, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Brkan, Pravna praksa, 11/2011Jean Monnet je nekoč dejal: "Nadaljujte, nadaljujte, za evropske narode ni druge prihodnosti kot v uniji." Čeprav razvoj Evropske unije pogosto ne teče po predvidenem načrtu, evropska integracija postopoma kljub temu postaja vse tesnejša. To velja tudi za zunanjo politiko EU, ki si jo je bilo v začetku integracije skoraj nemogoče predstavljati, danes pa se počasi razvija v tesnejše sodelovanje. Lizbonska pogodba je na področju zunanje politike EU uvedla nekaj ključnih sprememb: na primer ukinitev stebrne strukture, pridobitev pravne osebnosti EU, poenostavitev instrumentov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter uvedbo drugačne vloge visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Področje zunanjega delovanja je po mnenju teorije eno od področij, ki se je z Lizbonsko pogodbo najbolj spremenilo, čeprav zlasti SZVP ohranja številne značilnosti, ki jo ločujejo od drugih politik EU in zaradi katerih še vedno ostaja na ravni medvladnega sodelovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Izredna odpoved delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja

Avtor ni naveden, 24.3.2011

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2011Delodajalec mora delavcu očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in da so navedeni znaki kaznivega dejanja, ki jih ta kršitev ima. Delodajalcu v odpovedi ni treba tudi že točno določiti člena kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

(Ustavno)sodna presoja in predhodno odločanje v pravu EU

Matej Accetto, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 11/2011Praksa (ustavno)sodne presoje v državnih ureditvah in pravu EU odpira vrsto pomembnih vprašanj o vlogi in ravnanju sodstva pri reševanju temeljnih vprašanj evropske in državnih ureditev, pa tudi o razmerju in sodelovanju med posameznimi sodišči v prepletenem sistemu sodnega varstva. Ta vprašanja so pri nas še vedno aktualna, in to kljub bolj ali manj jasnim ustavnim oziroma pravnim okvirom, ki jih urejajo. V začetku marca letos je tako denimo tudi širša javnost lahko brala o odločitvi koprskega okrožnega sodišča, ki je v neki zadevi (v zvezi z obstojem dedne pravice po neregistrirani istospolni partnerici) menilo, da je veljavna zakonska ureditev protiustavna, in zato prekinilo pravdni postopek ter začelo postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, kar naj bi tudi samo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozdravilo kot "pogumno potezo, saj takih odločitev ni veliko". Podobno je tudi z uporabo prava EU, glede katerega so slovenski sodniki dolgo "zbirali pogum" za sprožitev postopka predhodnega odločanja Sodišča EU v zvezi s kakšno lastno zadevo - ob obisku Slovenije marca 2009 je podpredsednica Evropskega parlamenta Diane Wallis skupaj z ministrom za pravosodje v pogovorih s slovenskimi sodniki še vedno lahko le presenečeno iskala vzroke za pomanjkanje takega sodelovanja s Sodiščem - ko je Višje sodišče v Mariboru v drugi polovici leta 2009 končno postavilo prvo vprašanje, pa je konkretni sodnik od organizatorjev ene od konferenc o evropskem pravu prejel posebno priznanje "za največje dosežke pri prepoznavnosti in uveljavitvi Slovenije v EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Drugo slovensko predhodno vprašanje in pravna misel

Damjan Kukovec, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Damjan Kukovec, Pravna praksa, 11/2011Iz Slovenije je prišlo drugo predhodno vprašanje. Nedvomno gre za hvale vredno dejanje Upravnega sodišča RS, ki je zaznalo težave v postopku in pomanjkanje razlage, ki bi mu omogočila rešitev spora. Sodba, ki še ni izšla, bo zagotovo zanimivo branje, saj primer odpira nekaj zanimivih pravnih vprašanj, med drugim tudi vprašanje odnosa države do svojih državljanov, v tem primeru kmetov, ter odnosa države do možnosti uveljavljanja pravic slovenskih kmetov v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Poleg tega pa se pojavi še vprašanje jezika prava kot kontrast pravni normi, ki naj bi dajala odgovore na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Dežurstvo med malico na srednji šoli

Nataša Belopavlovič, 24.3.2011

Delovna razmerja, Srednje šolstvo

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 11/2011Ena od srednjih šol (gimnazija) je v svojih šolskih pravilih določila, da v prostorih, v katerih dijaki malicajo, organizira dežurstvo organizator šolske prehrane. Dežurni delavec šole je neposredno odgovoren ravnatelju oziroma njegovemu pomočniku oziroma organizatorju šolske prehrane. V praksi se ta določba izvaja tako, da so učitelji dolžni nadzorovati dijake med malico v prostoru, v katerem je malica organizirana. To dežurstvo organizira organizator šolske prehrane. Težava je, ker učitelji dežurajo med odmorom, torej takrat, ko naj bi bili tudi sami prosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Ena ali več oporok

Luigi Varanelli, 24.3.2011

Dedovanje

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 11/2011• Ali je možno z eno oporoko razpolagati s celotnim premoženjem, ki je v različnih državah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Državljanska pobuda: nova možnost ali izgubljena priložnost?

Katarina Vatovec, 24.3.2011

Pravoznanstvo

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 11/2011Z državljansko pobudo lahko najmanj milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU neposredno pozove Komisijo k predložitvi ustreznega predloga pravnega akta EU za izvajanje Pogodbe o EU (PEU) in Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Pred kratkim je bila sprejeta Uredba št. 211/2011, ki določa postopke in pogoje za izvedbo te pobude, zato je primeren trenutek, da si jih podrobneje ogledamo. Bo pobuda nudila državljanom Unije drugačno, boljšo možnost (zakonodajnega) sodelovanja v EU oziroma udejanjanje čezmejne participativne demokracije ali pa bodo postopki in pogoji iz Uredbe izničili prizadevanja za uveljavitev tega instituta? Oziroma, kot se je slikovito vprašal poslanec Evropskega parlamenta Rafal Trzaskowski: je evropska državljanska pobuda "zmaga demokracije ali marketinška ukana"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Zaposlitve slovenskih pravnikov na Sodišču EU in njegova jezikovna ureditev

Silva Horvat, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Silva Horvat, Pravna praksa, 11/2011Sodišče Evropske unije v Luksemburgu ponuja pravnikom zanimive zaposlitve, ki so za marsikoga lahko velik izziv. Na Sodišču EU se lahko slovenski pravniki zaposlijo v različnih službah, kot so jezikovna služba, Sodno tajništvo, Direktorat za raziskave in dokumentacijo, Služba za medije in informacije, uprava ter v kabinetih sodnikov in generalnih pravobranilcev. Vsak sodnik in generalni pravobranilec ima namreč več strokovnih sodelavcev, ki sodelujejo pri pripravi sodb oziroma sklepnih predlogov in drugih dokumentov. Na Sodišču EU je trenutno 31 slovenskih pravnikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11

Leto objave

< Vsi
2011(51)
> Marec(51)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJK LM NOPQR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov